Začetek cepljenja s četrtim odmerkom

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je število okužb z novim koronavirusom po Evropi v zadnjih šestih tednih kar potrojilo, in to kljub znatno manjšemu obsegu testiranj. V Evropi je bila zabeležena skoraj polovica vseh okužb po svetu, število bolnikov, ki so potrebni bolnišnične oskrbe, pa se je podvojilo. Po drugi strani smrtnost, čeprav na teden še vedno umre okoli tri tisoč ljudi, ostaja nizka, tako tudi zasedenost intenzivnih enot za covid-19. Ponovno porast okužb gre pripisati predvsem novim podrazličicam omikrona, trenutno še vedno prevladujoče različice novega koronavirusa, ki velja za manj nevarno od prejšnjih, vendar pa še vedno pomeni nevarnost za javno zdravje. Zato je že danes treba razmišljati o strategijah za prihajajočo jesen – poleg nošenja mask v zaprtih prostorih in prezračevanja bi na potek epidemije lahko ključno vplival pred kratkim odobren četrti odmerek cepiva proti covid-19.

Kljub bistveno manjšemu obsegu testiranja lahko visok porast okužb opazujemo tudi v Sloveniji. Čeprav smo, samo za primerjavo, prejšnji teden opravili zgolj petino hitrih testov kot ta čas lani, smo vseeno odkrili približno 28-krat več okužb kot v istem času lani. Približno ta čas lani smo uradno zabeležili nekaj več kot 350 okužb v enem tednu, letos pa smo jih več kot deset tisoč.

Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sta prejšnji teden zato že izdala nova priporočila in države članice Evropske unije pozvala, naj pohitijo z novo kampanjo cepljenja. Ta naj bi predvidevala cepljenje s četrtim odmerkom cepiva proti covid-19, in sicer predvsem za tiste, ki so starejši od 60 let, in za osebe, ki sodijo v ranljive skupine. Cepljenje še posebej priporočata osebam, ki so prvi poživitveni odmerek prejele pred več kot pol leta. Kot sta poudarila EMA in ECDC, bi bilo to še posebej smotrno v državah, kjer se začenja val okužb s podrazličicama BA4 in BA5 oziroma ta še ni dosegel vrhunca – med te države praviloma spada tudi Slovenija.

V skladu z navedenimi priporočili je ta teden ravnala tudi slovenska posvetovalna skupina za cepljenje in izdala nova priporočila za cepljenje. Drugi poživitveni odmerek je tako po novem v Sloveniji na voljo za osebe, stare 18 let in več, ob tem pa je priporočljiv predvsem za osebe s povečanim tveganjem za težji potek bolezni, oskrbovance domov za ostarele in vse osebe, starejše od 60 let. Cepljenje je mogoče opraviti vsaj tri mesece po prvem poživitvenem odmerku, zanj pa se praviloma uporabi mRNA-cepivo, bodisi poln odmerek cepiva proizvajalca Pfizer-BioNTech ali polovičen odmerek cepiva proizvajalca Moderna. Če ste bolezen ravnokar preboleli, je cepljenje priporočljivo tri mesece po preboleli bolezni – vendar pa se po želji lahko cepite tudi prej.

Pomembneje je, da se cepimo, kot pa da se nujno cepimo s posodobljenim cepivom.

V splošni javnosti se sicer pojavlja vprašanje, ali naj se ljudje cepijo zdaj ali naj vseeno počakajo na posodobljena cepiva, ki jih pričakujemo jeseni. Kot razlaga vodja posvetovalne skupine za cepljenje, infektologinja dr. Bojana Beović, je za osebe, ki imajo povečano tveganje za hud potek bolezni, pametno, da se cepijo čim prej, ostali pa lahko tudi počakajo. »Vendar pa pri novih cepivih še vedno ostaja odprto vprašanje, koliko bodo ta učinkovita ali zaščitna proti novim različicam jeseni, ko že lahko pričakujemo nove različice. Jeseni se namreč pričakuje cepivo proti podrazličici BA1, ki so ga v vmesnem času že nadomestile nove podrazličice, šele kasneje v jesenskem času pa cepivo proti BA4 in BA5. Tudi zanj pa obstaja verjetnost, da ga bodo do takrat že nadomestile nove podrazličice. Tako da je na koncu še vedno bolj pomembno, da se cepimo, kot pa da se nujno cepimo s posodobljenim cepivom.«

Ob tem je dr. Beovićeva dodala tudi, da sama cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom posebej priporoča tudi tistim, ki so bili cepljeni s cepivom Janssen.

Cepljenje s četrtim odmerkom je že na voljo, cepiva je namreč dovolj. Kot so odgovorili na ministrstvu za zdravje, je v drugi polovici leta predvidena tudi dobava nekaj več kot 600 tisoč odmerkov cepiva proizvajalca Moderna in približno 1,2 milijona odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer-BioNTech. Navedene količine ob tem vključujejo tudi nove oblike cepiva, modificirane glede na sev, ki jih razvijajo proizvajalci.

Poleg cepljenja je, tako epidemiolog Mario Fafangel, sicer vodja centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in vodja nove posvetovalne skupine za covid-19, pomembno upoštevati tudi že dobro poznane preventivne ukrepe. Ob simptomih je pomembno testiranje, če smo bolni, pa moramo ostati doma. Priporočena je maska v natrpanih zaprtih prostorih, zdravstvu in domovih za ostarele. Ne smemo pozabiti na higieno rok, prezračevanje in aktivnosti na odprtem. Pri vsem skupaj pa sta pomembni tudi solidarnost in skrb za skupnost, je poudaril.

Maske sicer v večini zaprtih prostorov še ne bodo obvezne, njihova obvezna uporaba pa je zaradi porasta okužb ponovno že zapovedana v večini bolnišnic po državi. V številnih bolnišnicah iz tega razloga tudi že omejujejo obiske – nekje so obiske razen za izjeme prepovedali, drugod so jih omejili na eno zdravo osebo v določenem časovnem intervalu ali pa jih omogočajo po predhodnem dogovoru.

V Sloveniji bi zaradi dolgega covida lahko trpelo več tisoč ljudi.

Do tega, da Slovenija glede na trenutne napovedi ne namerava zapovedati uporabe mask v zaprtih prostorih, je posebej kritičen infektolog dr. Andrej Trampuž, ki vodi infekcijski oddelek v bolnišnici Charité v Berlinu. Prepričan je namreč, da Slovenija s tem dela veliko napako in se očitno zgleduje po tako imenovanem švedskem modelu, ki je ljudem praviloma prepuščal prosto presojo pri sprejemanju preventivnih zdravstvenih ukrepov – zaradi česar je navsezadnje tudi umrlo veliko preveč ljudi.

Intenzivno kroženje virusa poleg novih možnosti za mutacije in neželene zaplete pri poteku bolezni pa vedno bolj v ospredje potiska tudi vprašanje dolgega covida ali postcovidnega sindroma. »Dolgi covid je velik problem, v naših ambulantah imamo trenutno več bolnikov s simptomi dolgega covida kot z virusom. Ta lahko traja več mesecev, pri nekaterih celo več let,« o dolgem covidu, ki naj bi po nekaterih podatkih prizadel 10 do 20 odstotkov vseh, ki so preboleli okužbo, razlaga dr. Trampuž. »Ne gre za smrtno reč, ampak deluje kot nekakšna kronična bolezen, za katero je potrebna dolgotrajna rehabilitacija. Ti ljudje izpadejo iz delovnega procesa, so psihično obremenjeni, ne nazadnje obremejujejo tudi okolico in družino.«

V zvezi z dolgim covidom je bilo doslej naštetih že več kot dvesto simptomov, prevladujejo predvsem kognitivne motnje, kronična utrujenost, nespečnost, zadihanost, izpadanje las, glavoboli, zvonjenje in bolečine v ušesih, boleče oči, zamegljen vid, izguba sluha, huronsko kihanje, kašelj ... Seznam je resnično dolg, posebej problematično pri vsem skupaj pa je, da o tem v resnici še vedno vemo precej malo.

O tem, kako je živeti z dolgim covidom, je v preteklosti že večkrat spregovorila sociologinja dr. Jana Javornik, med drugim raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu, ki se je v Angliji priključila gibanju za prepoznavo covida kot poklicne bolezni in invalidnosti. »Bolniki z dolgim covidom smo pogosto stigmatizirani, označeni z lenuhi in usmerjeni k psihiatrom,« razlaga. »Trditi, da bodo posledice izzvenele, je neodgovorno, ker svetovna znanost in medicina priznavata, da še ne vesta dovolj, in ne ponujata razlogov za optimizem. Pretirano pokroviteljski odzivi zdravnikov in kolegov so pogosto vse, kar dobimo, trepljaj po rami pri že odprtih vratih, nasveti tipa ’Navadi se živeti drugače’ ter ’Daj času čas’, ko je ta tako neoprijemljiv, so nevarni, ignorantski in izključevalni. Nekateri namreč res začnejo verjeti, da je vse le v njihovi glavi.« Kot razlaga, pri obravnavanju dolgega covida pogreša predvsem holistični pristop in občutek odgovornosti do skupnosti.

Ob tem opozarja, da bi glede na pojavnost dolgega covida lahko ocenili, da v Sloveniji za njim trpi od 84 tisoč do 167 tisoč ljudi, vendar pa so podatki o tem precej skopi. »V Sloveniji ni bila izvedena nobena študija dolgotrajnih posledic okužbe z virusom, prav tako ni napovedana. Nimamo ustreznih podatkov, ki jih nujno potrebujemo, da bi lahko ocenili obseg problema in urgentno oblikovali ustrezne strategije za oskrbo bolnikov ter področje strategije za spoprijemanje s tem problemom.«

To bi se lahko sicer kmalu spremenilo, saj je bila v okviru nove posvetovalne skupine za covid-19 ustanovljena tudi posebna skupina za dolgi covid – del nje bo tudi dr. Javornikova, vodil jo bo specialist javnega zdravja dr. Rade Pribaković Brinovec.

Nekatere države so k problemu dolgega covida sicer že pristopile bolj strateško. »V Združenem kraljestvu na primer poteka vsaj devet različnih obširnih raziskav, nekatere že od leta 2020, vzpostavljene so bile tudi specialistične postcovidne klinike. Te obstajajo tudi v Belgiji, Franciji in Nemčiji. V Franciji so februarja 2021 uredili birokracijo, objavili uradne klasifikacije in priporočila, kako naj se zdravstveni sistem sooča s problemom dolgega covida. V Nemčiji potekajo razprave, kako dolgi covid klasificirati kot kronično bolezen in ukrepati temu primerno,« še dodaja dr. Javornikova.

POVEZANI ČLANKI:

• »Bolje je biti previden kot upati, da ne bo tako hudo«