Rojevanje klenih Slovencev

Vlada bo razpustila urad za demografijo

Vlada se je odločila razpustiti urad za demografijo v Mariboru, ki ga je Janševa vlada uradno ustanovila že oktobra 2020, čeprav je to, kaj naj bi sploh zares počel, določila šele na eni svojih zadnjih dopisnih sej. Domnevno je bil ustanovljen predvsem z namenom, da »usklajuje in pripravlja ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike, ki vključujejo spodbujanje materinstva in očetovstva ter dvig rojstev«. Če povzamemo: poskrbel naj bi, da bi se uresničile preroške besede nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da bo Slovencev čez desetletje že tri milijone. Urad se je nato izkazal predvsem za odlagališče kadrov blizu SDS – med njimi tudi Aleša Primca, ki je bil v njem vodja sektorja za demografijo.

Kot so zagotovili v vladnem uradu za komuniciranje, se Primc zdaj vrača na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer ima zaposlitev za nedoločen čas, preostali zaposleni pa bodo mesto našli na ministrstvu za delo – med njimi vršilec dolžnosti direktorja urada Danilo Lončarič, sicer občinski svetnik SDS v občini Makole, nekdanja poslanka SLS Jasmina Opec Vöröš, Jon Petek, sin nekdanjega poslanca SDS Mira Petka, Gašper Pečar, nekdanji občinski svetnik SDS v občini Oplotnica, pa Franci Donko, ki je leta 2018 na parlamentarnih volitvah kandidiral za Združeno desnico Franca Kanglerja in Aleša Primca.

Ob odločitvi vlade, da bo urad razpustila, se je med prvimi oglasil Janez Janša in zapisal, da je staranje prebivalstva poleg nizkega števila rojstev »največja strateška grožnja prihodnosti Slovenije«, odprava urada pa, »kot da bi tik pred največjo nevarnostjo požarov ukinili gasilce«. Na Twitterju se je razpenil tudi Primc; zapisal je, da gre pri ukinitvi urada predvsem za osebno maščevanje ministra Luke Mesca, pri čemer bodo glavne žrtve njegovega maščevanja pravzaprav »slovenski narod, upokojenci, bolniki in gospodarstvo«.

Da gre pri vsem skupaj za floskule, odločitev ministrstva pa, da je bila smotrna, je prepričana predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je opozorila, da je bila ustanovitev urada povezana z zakonom o nacionalnem demografskem skladu, za katerega je navijala stranka DeSUS in ki naposled nikoli ni bil sprejet v državnem zboru. Sklad pa je bil, tako Jerkičeva, »neke vrste novi Slovenski državni holding. To sploh ni bil demografski sklad, bil je upravljavec državnega premoženja, vanj so stlačili nadzor nad vsem premoženjem in nad porabo, to vse skupaj pa dali v roke politiki.«

O domnevno dobrih namenih urada dvomi tudi socialna psihologinja Metka Mencin, sicer poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, ki meni, da urad pravzaprav ni bil urad za demografijo, temveč »urad za politiko spodbujanja rodnosti in hkrati urad za promocijo določenega načina življenja«. Poudarja pa, da se natalitetna politika vedno utemeljuje ideološko. »Ne obstaja ideološko nevtralen kriterij optimalne rodnosti, pa naj nas ustanovitelji urada še tako prepričujejo, da se v Sloveniji rojeva premalo otrok. Zakaj premalo? Premalo za kaj? Za koga? O tem seveda molčijo.« Dodaja, da »politike spodbujanja rodnosti ne dosegajo svojih ciljev, če ne sledijo interesom prebivalstva – ljudje, razen redkih izjem, pač ne rojevajo za narod«.

Po njenih besedah je že pred 30 leti Katja Boh, ministrica za delo, družino in socialno politiko v Demosovi vladi, opozarjala, da o prebivalstvenem »optimumu« odločajo prevladujoči interesi in razmerja političnih moči, razen v skrajnih primerih, kakršen je recimo depopulacija nekaterih območij. »V Sloveniji pa ne gre za to – v Sloveniji število prebivalcev raste. A za ksenofobne politike je težava, da ne raste na ’pravi’ način ...«