Sočustvujemo s kmeti v stiski, bi pa radi izvedeli tudi kaj več o tem, zakaj se izogibajo namakalnim sistemom

Uredništvo Slovenske kronike TV Slovenija, tokrat je bil v središču primorski dopisnik Branko Vrabec, je po prvem dežju, od katerega so si obetali vsi veliko, od gasilcev do kmetovalcev, pripravilo na prvi pogled res kompletno poročilo o stanju slovenskega kmetijstva sredi sušnega poletja. Vrabec je v svoj prispevek vključil dva zadružna predstavnika, dva kmetovalca, uredništvo pa je dodalo še posnetek pogovora s predstavnikom podjetja, ki se v Posavju ukvarja s pridelavo sadja. Najprej sta Matjaž Jančar iz KGZ Nova Gorica in Patricija Pirnat iz koprske Agrarie uporabila arzenal dramatičnih opisov stanja. Niti za polže vode ni padlo, je pribila za piko na i Patricija Pirnat, Silvano Knez in Jana Bolčič, oba odločna kmetovalca iz Strunjana, pa sta povedala, da je zaradi suše že ogrožena zimska pridelava zelenjave. Opis Žige Mikoliča iz podjetja Evrosad je bil enako dramatičen. In seveda z njimi sočustvujemo.

A kmetijstvo danes ni panoga, ki jo izvajajo popoldanski kmetje, temveč gre za resne in močne pridelovalce, gre tudi za panogo, ki beleži izjemen tehnološki napredek. Jasno, vreme je močna in trdovratna spremenljivka, vendar pa tudi Slovenci potujemo in vemo, da takoj za mejo, na hrvaški ali pa italijanski strani, obstajajo namakalni sistemi, zalogovniki vode, v skupni ali javni lasti in tudi v lasti kmetovalcev, razumemo, da ima podjetje Evrosad, eden največjih kmetijskih proizvajalcev v državi, z vremenom težave, a namakalni sistemi so del kmetijstva, tako kot nobena pisarna danes ne more brez računalnikov (pa tudi kmetija ne). Če se je torej TV Slovenija lotila te problematike, zakaj ne opravi dela do konca – zakaj ni strokovnjakov, ki bi razložili, zakaj ravno slovenski kmetje in zadruge in občine ne vlagajo v namakalne sisteme in zalogovnike, ko pa to počnejo v hrvaški Istri in na italijanskem Krasu? Lahko kdaj v teh prispevkih slišimo še drugo stran, v tem primeru koga drugega kot le predstavnike kmetov – tehnologe in kmetijske strokovnjake? In ko smo že pri tem: ali TV Slovenija lahko kdaj naredi tudi prispevek o sosednjih regijah in njihovem kmetijskem razvoju v zadnjih letih? Ta je viden že s prostim očesom, zlasti hrvaška Istra na tem področju dela velike korake. In ko smo že pri velikih korakih sosedov: vsega navdušenja je vredno, da je slovenski inženir načrtoval izjemen projekt mosta s celine na polotok Pelješac, a glavno navdušenje bi morala biti z naše strani deležna hrvaška država, ki je ta projekt izpeljala, in sicer tako, da ga je praktično v celoti financirala Evropska unija. Mar se ni nikomur prižgala lučka?

Predvsem pa bi TV Slovenija lahko naredila zabaven in poučen prispevek v naslednjih tednih: lahko bi posnela sto najbolj okrancljanih ter z vodometi in drugo navlako ozaljšanih krožišč, to najljubšo investicijo slovenskih županov, nato pa v istem prispevku pokazala avstrijsko novo železniško progo, hrvaški novi most, pa namakalne sisteme na Madžarskem … Morda pa bi iz tega prispevka celo kdo prepoznal, da gre pri vsem tem le za vrtenje v krogu, pri čemer postajamo že predmet posmeha turistov. Ti na srečo še niso slišali za Butalce.