Kako obravnavati epidemijo

Prvemu valu epidemije predlani je sledilo poletno zatišje, nato pa nenaden porast okužb, za katerega je nekdanji predsednik vlade Janez Janša kaj kmalu našel krivce: krivi naj bi bili mladi, ki so se čez poletje odpravili na hrvaško obalo, tam žurali in popivali, prirejali tajne rejve in nenadzorovano širili virus. A krivi niso bili samo mladi, vladni predstavniki niso skoparili niti na račun tujih delavcev, ki so se v času dopustov odpravili domov k družinam, in protivladnih protestnikov. Že s prihodom na oblast pa so krivdo za nastale razmere prevalili na svoje predhodnike. Od samega začetka je bil torej boj z epidemijo boj s tistimi, ki so tako ali drugače oporekali vladi. Krivdo za razpad zaupanja, ki bi moralo biti glavna podstat v skupnem boju, sicer lahko pripišemo številnim dejavnikom – od afere z nakupom zaščitne opreme, vladanja z odloki, pretresanj posvetovalne skupine za covid-19 in nejasnih ukrepov, ki se jih niso držali niti politiki sami, do vladnega urada za komuniciranje, ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel kot način za preusmerjanje javnega denarja k vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. Napak in komunikacijskih zdrsov je bilo res veliko, zaradi njih pa tudi nepotrebnih smrti.

Eden ključnih očitkov prejšnji vladi je bil, da ni upoštevala stroke. Pomembnosti tega se zdaj vlada očitno zaveda, zato je delovanje posvetovalne skupine za covid-19 dala pod okrilje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Namesto zdravstvenega ministra je člane nove posvetovalne skupine imenoval vršilec dolžnosti strokovnega direktorja NIJZ dr. Ivan Eržen. Skupino, ki je bila imenovana prejšnji mesec, po novem vodi epidemiolog in vodja centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel, ki je iz prejšnje skupine dvakrat izstopil – ravno zato, ker je bila epidemiološka stroka tedaj pogosto preslišana. Poleg njega so v novi skupini še epidemiologinji dr. Alenka Trop Skaza in dr. Marta Grgič Vitek, imunolog dr. Alojz Ihan, infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, antropolog dr. Dan Podjed, specialist javnega zdravja Rade Pribaković Brinovec, mikrobiologinja dr. Viktorija Tomič, komunikolog Mitja Vrdelja, matematik dr. Janez Žibert in sanitarna inženirka dr. Andreja Kukec.

V okviru posvetovalne skupine deluje še deset delovnih skupin, skupaj jih sestavlja okoli sto strokovnjakov s posameznih področij. Vsi delujejo prostovoljno. Skupine oziroma delovni paketi se ločijo na koordinacijo, epidemiološko spremljanje epidemije, njeno modeliranje, okoljske dejavnike in higieno, klinično obravnavo in zdravljenje, mikrobiološko diagnostiko, cepljenje, družbene in komunikacijske vidike epidemije, šolstvo ter dolgi covid in duševno zdravje.

V okviru posvetovalne skupine deluje še deset delovnih skupin, skupaj jih sestavlja okoli sto strokovnjakov s posameznih področij. Vsi v skupinah delujejo prostovoljno.

Posvetovalna skupina namerava priporočila v prihodnje oblikovati v sozvočju z vsemi navedenimi področji na podlagi treh scenarijev. Po scenariju A, ki bo obveljal v primeru širjenja koronavirusne različice omikron, se bodo priporočila še naprej ravnala po že poznani formuli: cepljenje, izolacija, zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask. O strožjih epidemioloških ukrepih bi skupina razmišljala le po scenariju B, če bi se pojavila bolj nevarna različica virusa, in scenariju C, če bi prišlo do hudega poslabšanja epidemičnih razmer.

Ne glede na scenarij bo ključno, kako priporočila posvetovalne skupine predstaviti javnosti. Za to bodo v posebni skupini za družbene in komunikacijske vidike epidemije zadolženi vodja skupine dr. Podjed, komunikologi Mitja Vrdelja, dr. Dejan Verčič in dr. Tanja Kamin, biologinja in znanstvena komunikatorka dr. Zarja Muršič, klinični psiholog dr. Tristan Rigler in filozof dr. Tadej Troha.

Kakor so naloge delovne skupine opredeljene v sklepu o imenovanju članov, ta pripravlja izhodišča in mnenja za podporo komunikacijskim dejavnostim v zvezi z delom posvetovalne skupine skozi prizmo stroke s področja družboslovnih znanosti, svetuje pri strateškem komuniciranju glede priporočil oziroma ukrepov, namenjenih različnim ciljnim skupinam, ter pri tem sodeluje s predstavniki ostalih delovnih področij.

Vodja skupine dr. Podjed razlaga, da je njihov izziv razmišljati, kakšni bodo dolgoročni družbeni učinki epidemije in kako lahko na področju komuniciranja poskrbijo, da priporočila posvetovalne skupine pridejo v javnost in jih ljudje začnejo upoštevati. »Ne odločamo torej o tem, kaj bi bilo z medicinskega vidika morda idealno, ampak o tem, ali bodo priporočila nato tudi res upoštevana.« Ukvarjajo se recimo z vprašanjem socialno šibkejših, ki morda nimajo dostopa do najboljšega tipa maske, pa tudi s tem, kako bodo priporočila vplivala na šolarje, na rizične skupine in na starejše. »O tem imamo dolge debate. Posvetovalni skupini skušamo po najboljših močeh pomagati pripraviti priporočila, ki bodo veljala dolgoročno, ne pa da se potem spreminjajo iz tedna v teden. Presojamo na način, da ustvarimo priporočila, ki bodo lahko v veljavi mesece. Največje težave bi namreč nastale ravno v primeru, da bi se pravila iz tedna v teden spreminjala.«

Kako deluje delovna skupina, si lahko ogledamo na primeru pripravljenih strokovnih mnenj na temo nošenja mask v zaprtih prostorih. Posvetovalni skupini so priporočali, naj NIJZ izda nalepke v dveh barvah, s katerimi bi jasno označili ravni, kje so maske obvezne in kje zgolj priporočene. Poudarili so, naj bo uporaba mask v javnih prostorih priporočena zaradi solidarnosti in skrbi za skupnost, kar naj v nastopih počnejo tako predstavniki vlade kot NIJZ – seveda z zgledom. Po njihovem bi morale biti maske brezplačno zagotovljene na vseh mestih, kjer je njihova uporaba obvezna, komuniciranje v takih prostorih pa naj bo usmerjeno v pozitivno motiviranje, recimo v obliki zahvale za uporabo maske. Priporočali so tudi, naj NIJZ osrednje medije zaprosi za objavo oglasov s kratkimi in jasnimi sporočili, zakaj je  uporaba mask potrebna in koristna, ob čemer je ključno, da je uporaba znak solidarnosti, skrbi zase in za skupnost. Posebej so poudarili, da je treba preprečiti stigmatizacijo oseb, ki uporabljajo masko.

»Predstavnice in predstavniki vlade naj se v javnih nastopih izognejo neprofesionalnemu komuniciranju o maskah, virusu in bolezni ter prepustijo strokovno komuniciranje stroki. Raziskave namreč kažejo, da nestrokovno komuniciranje vodi v relativiziranje in zavračanje priporočil in ukrepov,« so zapisali v strokovnem mnenju. Ker menijo, da je poplava komuniciranja v zvezi s covid-19 lahko kontraproduktivna, priporočajo ustrezno odmerjanje informacij, sporočila naj bodo jasna in dosledna, predvsem pa prilagojena različnim družbenim skupinam. Upoštevane naj bodo komunikacijske poti, po katerih pridejo informacije do ljudi – prav identificiranje teh poti in načinov vplivanja na različne družbene skupine bo v nadaljevanju ena ključnih nalog delovne skupine.

V središče boja z epidemijo je treba spet postaviti človeka.

»Zdaj smo v fazi, ko že razumemo, da je covid-19 ’kronična bolezen’ človeštva. Je nekaj, kar bo še dolgo z nami,« je prepričan dr. Podjed. »A če bomo solidarni, če bomo solidarno ravnali, potem bomo lažje živeli. Za vse je namreč lažje, če se držimo nekih pravil in upoštevamo drug drugega.« Prepričan je, da ljudje niso neumni in da znajo pomagati drug drugemu – to se je navsezadnje izkazalo tudi ob požaru na Krasu. »In verjamem, da je potreben samo majhen obrat – od tega zapovedovanja, kaj naj ljudje počnejo, k temu, kako naj sami od sebe delujejo solidarno, si nadenejo masko, si pomagajo in spodbujajo drug drugega. In če naredimo ta obrat, stran od egoizma in individualizma k altruizmu in solidarnosti, bomo naredili ogromno.« 

Podjed je zadovoljen, da so se posvetovalni skupini lahko pridružili številni družboslovci, s čimer se je po njegovem v središče boja z epidemijo spet postavil človek. »Mislim, da smo bili izredno osredotočeni na medicino, naravoslovje in konkretno na virus – v tej obsedenosti z virusom pa smo pozabili na človeka. To se je verjetno najbolje videlo na področju šolstva in izobraževanja, ko so bili mladi v hudih duševnih stiskah, ker se niso videli vse leto, praktično dve. Bili so izolirani drug od drugega. In mislim, da takega socialnega eksperimenta ne smemo več ponoviti.«

Naj dodamo, da uradnih smernic za začetek pouka na šolskem ministrstvu še nimajo, vendar zagotavljajo, da bo pouk potekal nemoteno. Za to naj bi poskrbela delovna skupina za vzgojo in izobraževanje, ki deluje v okviru posvetovalne skupine in jo vodi epidemiologinja Nina Pirnat.

Z novim načinom vodenja boja proti epidemiji, ki vajeti, kot je videti, spet daje v roke stroki in ne politiki, lahko pride do ključnih premikov, zaradi katerih bo lažje prebroditi jesenski val. Vendar pa ima posvetovalna skupina, zlasti delovna skupina, zadolžena za komuniciranje, pred seboj težko nalogo: vlada pandemična utrujenost, ljudje so epidemije naveličani. Staviti zgolj na solidarnost je morda nekoliko utopično – česar se dr. Podjed zaveda –, ravno zato pa bo treba oblikovati nove strategije in jasna sporočila, ki bodo dosegla vse posamezne družbene skupine.

Po drugi strani pa bo ključno medsebojno zaupanje med stroko in politiko; posvetovalna skupina je navsezadnje zgolj posvetovalno telo in neposredno ne sprejema ukrepov – zadnjo besedo ima vlada.