Letalo Spartan, ki ga je Tonin kupil za 72 milijonov, za gašenje ni najprimernejše

Slovenska vojska za gašenje iz zraka uporablja letala Pilatus PC-6, pri katerih se poseben rezervoar nosilnosti 800 litrov namesti v kabinski del, ter helikopterje Bell 412, ki uporabljajo podvesno vrečo, tako imenovano Bambi Bucket, nosilnosti 1000 litrov, ter helikopter ASL523 Cougar z podvesno vrečo nosilnosti 2500 litrov. Tu sta še policijski Bell 412 in dva AW169, ki lahko nosita podvesne vreče z 800 litri vode.

Bivši obrambni minister Matej Tonin je letos podpisal pogodbo za transportno letalo C-27J Spartan, zagotavljal je, da je v nabavno ceno vključen tudi tako imenovani protipožarni modul. Mnogi so upali, da gre za sistem MAFFS (Modular Airborne Fire Fighting System), ki ga je razvila družba United Aeronautical Corporation.

MAFFS je svojevrstna cisterna nosilnosti 8000 litrov, pritrjena na nosilce, ki so prilagojeni vodilom na transportnem letalu, izpust vode ali kemičnih sredstev za gašenje pa poteka skozi posebno cev, nameščeno na predelana tovorna vrata na boku. Sama namestitev je precej hitra, načeloma traja okoli ene ure in pol, vendar pa sistem na C-27 Spartan še ni bil serijsko nameščen, saj je bil prvotno razvit za drugo letalo.

A kot smo lahko videli ta teden, bo slovensko letalo Spartan očitno dobavljeno z manj natančnim sistemom, če temu sploh lahko rečemo sistem. Letalo bo lahko na požare metalo vodo, shranjeno v kartonskih škatlah. Tak sistem gašenja sta ta teden demonstrirala tudi romunska spartana, poslana v Slovenijo prek sistema pomoči EU.

Gašenje požara s pomočjo odmetavanja kartonskih škatel je zamudno – letala morajo pristati na Brniku, kjer je vzletna steza dovolj dolga. Kartonske škatle pa so lahko smrtno nevarne za gasilce, zaradi česar teh ob gašenju z letali na terenu ne sme biti, tako gašenje pa tudi ni natančno.