Grožnja svetovnemu javnemu zdravju

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odločila, da opičje koze pomenijo grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Gre za alarm najvišje stopnje, ki ga lahko izda WHO; podobno je to oznako januarja 2020 nadela tedaj novemu koronavirusu. Kljub temu se še ni treba bati, da bi pandemija opičjih koz dosegla razsežnosti pandemije covid-19, vendar previdnost ni odveč, opozarja WHO. Do začetka tedna je bilo po vsem svetu zunaj Afrike, kjer je virus sicer endemičen, zaznanih že več kot 20 tisoč okužb, od tega kar 80 odstotkov v Evropi. V Sloveniji smo zaznali nekaj več kot 30 primerov.

Odločitev je generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus sprejel kljub nesoglasju v strokovni skupini. Virologinja in vodja laboratorija na katedri za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Tatjana Avšič Županc je bila ob odločitvi nekoliko presenečena. »Po drugi strani pa smo verjetno glede na to, kar se nam dogaja zadnji dve leti in pol, bolj občutljivi in na neki način previdnejši. Stvari želimo imeti prej pod nadzorom.«

Opičje koze se primarno prenašajo s tesnim telesnim stikom, a lahko tudi kapljično. Prvi simptomi se pojavijo v prodromski fazi: zvišana telesna temperatura, slabo počutje in glavobol. Značilen klinični znak so otečene in boleče bezgavke v predelu, kjer je prišlo do okužbe, pojavijo se tudi kožne spremembe, kožne lezije, iz teh pa nato nastanejo kraste, ki odpadejo. Ves ta čas je oseba kužna, saj so v kožnih lezijah tudi virusi. »Ampak govorimo o primerih, ki so klinično lažji. V večini primerov osebe ne potrebujejo hospitalizacije, odrejena jim je zgolj izolacija. Zahodnoafriški tip virusa, ki se je razširil, v primerjavi z osrednjeafriškim povzroča blažjo obliko bolezni,« razlaga dr. Avšič Županc. Po podatkih WHO je v Evropi hospitalizacijo potrebovalo osem odstotkov okuženih, o prvi smrti so poročali ta teden iz Španije. »Je pa bilo kar nekaj primerov smrti v Nigeriji in zahodni Afriki, kjer je bila smrtnost ocenjena na štiri odstotke, ampak govorimo o populaciji z visoko obolevnostjo z virusom HIV ter z malarijo, ki že ima precej okrnjen imunski sistem,« dodaja dr. Avšič Županc.

Glavnino okuženih še vedno sestavljajo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, čeprav bolezen opičjih koz ni deklarirana kot spolno prenosljiva bolezen. Ob tem WHO poudarja, da je lahko vsakdo izpostavljen virusu, vendar podatki o izbruhu kažejo, da so za zdaj skupnosti gejev, biseksualcev in drugih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, nesorazmerno prizadete. »Po najboljših močeh si moramo prizadevati za zaščito ogroženih skupnosti, pri tem pa moramo komunicirati spoštljivo in transparentno. Pravzaprav bi s poskusom ignoriranja ali zanemarjanja realnosti trenutne situacije tvegali še večjo stigmatizacijo prizadete skupnosti in po nepotrebnem odložili odziv tam, kjer je najbolj potreben,« odgovarjajo v WHO. Ponudnike zdravstvenih storitev nagovarjajo, naj obolelim nujno omogočijo testiranje in zdravljenje v primeru okužbe, predvsem pa naj poskrbijo, da bolniki ne bodo stigmatizirani, saj »lekcij pandemije HIV ne smemo pozabiti«.

Ponekod po Evropi, recimo v Nemčiji, se je proti opičjim kozam že mogoče cepiti.

Dr. Avšič Županc poudarja, da gre pri opičjih kozah za zoonozo, se pravi za virus, ki izhaja iz naravnega okolja. Njegovi naravni gostitelji in prenašalci so mali sesalci in glodavci, zunaj Afrike pa se virus širi s prenosom s človeka na človeka. »Skrbi nas, da bi virus prešel s človeka nazaj na žival na neendemičnih območjih, torej zunaj podsaharske Afrike. To bi lahko pomenilo, da bi se v nekem sesalcu ali glodavcu ustalil in bi ta žival postala njegov naravni rezervoar. Virus bi tako lahko postal endemičen tudi drugod po svetu, v Evropi, Kanadi, Ameriki ali Avstraliji, in ne bi več govorili o načinu prenosa, ki ga je lahko obvladovati. Potem bi imeli večjo možnost okužb na način prave zoonoze.«

Ponekod po Evropi, recimo v Nemčiji, se je proti opičjim kozam že mogoče cepiti. Cepivo je primarno namenjeno za obrambo proti črnim kozam in glede na raziskave zagotavlja približno 85-odstotno zaščito pred okužbo. Na dopisni seji ta teden je slovenska vlada sprejela sklep o sprejetju donacije 1400 odmerkov cepiva Jynneos. Kot so odgovorili z ministrstva za zdravje, je vlada s tem zdravstvenega ministra pooblastila za podpis pogodbe med Slovenijo in evropsko komisijo ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje naložila, da v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano opravi vse potrebno za prevzem in uporabo cepiva. Cepivo bo namenjeno predvsem ogroženim zdravstvenim delavcem – čeprav je mogoče glede na razmere v tujini sklepati, da bo posebej priporočeno tudi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.