Sistematične kršitve človekovih pravic

Že pred volitvami je sedanji predsednik vlade Robert Golob napovedal abolicijo za vse, ki so bili med epidemijo z globami po krivem na ta ali oni način kaznovani v času prejšnje vlade. Že tedaj je bilo jasno, da splošne abolicije ne bo, to je potrdila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je napovedala, da bo ministrstvo do jeseni pripravilo analizo stanja glede izrečenih kazni in pravne podlage za abolicijo za tiste, ki se jim je zgodila krivica. A uspehi, ki jih pred sodišči v konkretnih primerih dosega Pravna mreža za varstvo demokracije, kažejo, da splošna abolicija oziroma izbris kazni z vsemi globami, ki so se izrekale nezakonito, morda ne bi bil tako nesmiseln.

Ustavno sodišče je v več zadevah ugotovilo, da so se številne kazni za prekrške izrekale brez podlage v zakonu. Tako je bilo tudi pri kaznih za nenošenje zaščitne obrazne maske, kar so poprej ugotovila tudi redna sodišča z vrhovnim na čelu. Ustavno sodišče je poleg tega razveljavilo del zakona o nalezljivih boleznih, točneje njegov 39. člen, na podlagi katerega je policija (nezakonito) izrekala različne kazni.

Pravna mreža za varstvo demokracije je javnost ta teden obvestila o novem primeru, dobljenem pred sodišči, ki je še posebej pomemben. Pred sodišči je mreža ob pomoči odvetnikov zastopala stranko, ki je bila na podlagi zakona o nalezljivih boleznih kaznovana, ker v avtu ni nosila zaščitne maske in kasneje zaradi kršitve policijske ure. Sodišče je tožniku pritrdilo in državi odredilo, da oglobljenemu povrne že plačano globo. »Globa mu je bila izrečena na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, ki ne določa prekrška za kršitve, kar pomeni, da tudi izdana globa krši načelo zakonitosti. Glob, ki so bile izdane na podlagi neustrezne pravne podlage, je bilo v dveh letih ogromno,« pojasnjujejo pri pravni mreži.

Dvoma torej ni več, do ustavitve odprtih prekrškovnih postopkov in tudi izbrisa kazni in celo do povrnitve že plačanih glob so upravičeni vsi, ki so bili kaznovani nezakonito. »Čeprav sta tožilstvo in sodišče prepoznala, da je država s kaznovanjem na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih ravnala narobe, mora vsak, ki je bil tako oglobljen, sam vložiti izredno pravno sredstvo, da bi dobil povrnjen znesek. Nujno je, da se s pravom neskladno stanje uredi s sistemskim ukrepom in prepreči neenakopravna obravnava kaznovanih. Ni smiselno, da mora vsak vložiti izredno pravno sredstvo, saj nekateri za to nimajo znanja ali sredstev, hkrati pa s tem dodatno obremenjujemo sodišča,« dodajajo v pravni mreži.

Stanje je res nevzdržno. Država, ki je sistematično kršila človekove pravice, mora poskrbeti tudi za sistematično popravo storjenih krivic. Kakršnakoli druga rešitev ne bi bila pravična. Res je kršitve zavestno povzročala država pod neko drugo izvršno in zakonodajno oblastjo, a to njene naslednice ne odvezuje, da krivice v čim večjem obsegu dostojno popravi.