Tudi v Sloveniji se zanašamo na tuje delavce, ti pa pogosto delajo v slabih delovnih razmerah

Na Hrvaškem so odprli Pelješki most, ki pred mejo z Bosno in Hercegovino povezuje kopno s polotokom Pelješac. Vendar se skupaj s hvalnicami projektu, pojavljajo očitki o neznosnih delovnih razmerah kitajskih delavcev, odgovornih za gradnjo mostu. Razmere naj bi spominjale na suženjstvo, omejena naj bi jim bila svoboda gibanja in domnevno niso bili plačani po postavkah, ki veljajo na Hrvaškem, so pred kratkim v evropskem parlamentu opozorili nekateri evropski poslanci, med njimi poslanec Zelenih Daniel Freund.

Podobni očitki se pojavljajo ob domnevnem izkoriščanju turških delavcev, odgovornih za gradnjo druge cevi karavanškega predora in drugega tira železniške proge Divača–Koper.

Večje gradbene naložbe smo tudi v Sloveniji zaupali tujcem – turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özvalin drugi tir ter turškemu podjetju Cengiz Insaat karavanški predor. Pomisleki o delovnih razmerah, v katerih bodo delali tuji delavci, so se prvič pojavili že pred njihovim prihodom, ko je predstavnica krajevne skupnosti Orehek, kjer so nastanjeni delavci, ki gradijo drugi tir, za javno televizijo dejala, da se ne bodo smeli prosto premikati po vasi, župan Postojne Igor Marentič pa, da bodo »delavci garali sedem dni v tednu in bodo imeli organizirane, vodene izhode«. Naposled so na občini in v krajevni skupnosti stopili korak nazaj, češ da sta bili izjavi napačno razumljeni.

Kljub temu to, kar so nekateri delavci maja povedali za Radio Slovenija, priča o kršitvah slovenske delovne zakonodaje. Najočitnejša je število ur, ki jih morajo turški delavci preživeti na gradbišču: delali naj bi tudi po 12 ur na dan in več. Glede na delovno zakonodajo sicer velja, da bi moral imeti delavec pravico do 12-urnega dnevnega počitka, v obdobju sedmih zaporednih dni dela pa pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Za pojasnila smo se obrnili na slovensko podružnico podjetja Yapi Merkezi, vendar so zatrdili, da skladno s sklenjeno pogodbo ne smejo dajati izjav brez predhodnega dovoljenja družbe 2TDK, ki je odgovorna za razvoj projekta.

»V družbi smo zainteresirani, da projekt ni obremenjen s sumi očitkov, ki jih navajate, zato bomo še posebej pozorni na izpostavljene vidike,« odgovarjajo iz 2TDK. »Pa vendar mediji investitorjem prepogosto nalagate tudi vloge inšpekcijskih organov, četudi so naša pooblastila neprimerljivo ožja. Hkrati smo tudi investitorji s kapacitetami omejeni. Inšpekcijski organi so edini, ki imajo pooblastila za celovit nadzor nad zadevami, ki sicer sodijo v interno poslovanje izvajalcev.« Ti so z veljavno zakonodajo zavezani projekt izvajati po slovenski zakonodaji, dodajajo. Podobno so odgovorili iz Darsa, naročnika projekta gradnje druge cevi karavanškega predora, ob čemer so dodali, da »evidenco opravljenih ur delavcev vodi za svoje delavce vsak izvajalec ločeno. Naročnik del nima vpogleda v evidence opravljenih ur posameznih delavcev, saj se dela na gradbišču ne obračunavajo po urah, pač pa le po izvedenih količinah in cenah iz pogodbenega predračuna.«

Na inšpektoratu za delo zatrjujejo, da posebnih prijav v zvezi z gradnjo drugega tira ne prejemajo, izstopajočih kršitev pa še niso ugotovili. Morebitne pomanjkljivosti naj bi delodajalci odpravljali sproti. Z ministrstva za delo pa so zatrdili, da nameravajo – če bodo inšpekcijski nadzori ali neposredna poročila s terena pokazala kakšne nepravilnosti – sporno ravnanje preprečiti in sankcionirati.

Goranu Lukiću iz Delavske svetovalnice ni jasno, kako inšpektorat ni odkril najmanj nepravilnosti pri delovnem času turških delavcev. »Če niso šli preverjat delovnega časa na podlagi javne informacije, predstavljene na Radiu Slovenija, se lahko vprašamo, zakaj tega niso šli gledat,« je kritičen. »Če pa so gledali delovni čas in niso ničesar našli, pa se postavlja vprašanje, kaj jim je delodajalec predstavil.« Kljub temu pa ima inšpektorat tudi druge vzvode za preverjanje pristnosti evidenc, ki mu jih preda delodajalec. »Lahko bi recimo pogledal, kakšen je dejanski delovni proces, kdaj so delavci doma in kdaj spijo,« še dodaja Lukić.