Je smiselno združiti jesenske volitve s tremi referendumi, katerih namen ni vsebinski, temveč političen?

Spomladi 2014 je bila SDS v opoziciji, vlado pa je vodila Alenka Bratušek. Takrat si je stranka SDS zaželela referenduma, katerega namen je bilo merjenje moči z vlado. Na njem je šlo za glasovanje o zakonu o arhivih, torej za vprašanje, ki volivcev ni zanimalo. In takšna je bila tudi volilna udeležba. Tistega referenduma se je udeležilo le 11,7 odstotkov volivcev.

Podobno tudi danes volivcev v večini ne zanima, kolikšno naj bo število ministrstev v vladi, kakšna naj bo zakonska ureditev načina vodenja javne radiotelevizije in kakšna ureditev področja dolgotrajne oskrbe. A tudi tokrat pobudniki referenduma zagovarjajo združitev referendumskih glasovanj z enim izmed datumov jesenskih volitev. In kot tedaj tudi tokrat govorijo o varčevanju z javnimi sredstvi in nižjih stroških, v mislih pa imajo ugodnejše izhodišče, kot bi ga imeli sicer.

Vprašanje, ali je dopustno referendume razpisati na dan lokalnih ali predsedniških volitev, ni enostavno. Če se referendumi in volitve izvedejo na isti dan, to lahko zaradi višje volilne udeležbe omogoči višjo legitimnost referendumov, hkrati pa to pomeni nedovoljeno pomoč predlagateljem referenduma, ki lovijo zavrnitveni kvorum. A tudi druga možnost ni dobra, lahko se glasovanja izvedejo na različne datume, s tem pa se izvotli pravica do referenduma, saj bi bila udeležba na omenjenih referendumih teden dni pred volitvami ali po njih nižja, kot bi bila sicer.

Ko je pred osmimi leti SDS bila bitko za združitev »svojega« referenduma o arhivih z enimi od tedaj aktualnih volitev (evropskih, predčasnih parlamentarnih ali lokalnih), je v zadevi odločalo ustavno sodišče. Najprej so ugodili predlogu SDS za začasno zadržanje referenduma, ker ga je koalicija Alenke Bratušek razpisala na 4. maj, na zadnji dan prvomajskih počitnic. Menili so, da bi to otežilo udeležbo na predčasnem glasovanju in na glasovalni dan sam. Kasneje so kot sprejemljiv ocenili datum 8. junij in s tem dejali, da pravica do referenduma ni omejena, če se glasovanje izvede 14 dni po (evropskih) volitvah. Rezultat je bil pričakovan. Že tako je šlo za temo, ki ljudi ni zanimala, poleg tega se je le dva tedna po volitvah glasovanja udeležilo še manj ljudi, kot bi se jih sicer. Dve tretjini navzočih volivcev je glasovalo po željah SDS, torej proti zakonu, a referendumski rezultat je bil zaradi prenizke volilne udeležbe brezpredmeten.

Kvorum

Referendum o arhivih je bil prvi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje, ki je za veljavnost referendumske odločitve določila kvorum. Odtlej za razveljavitev zakona na referendumu ni več dovolj, da proti glasuje le večina volivcev, ki se udeleži glasovanja, pač pa mora proti glasovati vsaj 20 odstotkov celotnega volilnega telesa, kar je okoli 340.000 ljudi. Primerjalno gledano gre za nizek kvorum, ki se je s prvotno predlaganih 30 odstotkov na koncu na zahtevo desnice znižal na dvajset. Kvorumi so mišljeni kot instrument povečevanja legitimnosti referendumskih odločitev. Preprosteje zapisano – zgolj peščica zainteresiranih volivcev ne more razveljaviti zakona, ki mu velika večina nezainteresiranih volivcev ne nasprotuje ali ga izrecno podpira. Zakon o arhivih bi tedaj, če ne bi bilo (20-odstotnega) kvoruma, res razveljavila peščica volivcev, proti zakonu je namreč skupno glasovalo le 7,8 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Cilj treh jesenskih referendumskih glasovanj ni rezultat, temveč oteževanje zmagovalcem volitev, da vlado sestavijo po svoji podobi, ter ohranjanje političnega vpliva SDS na javni RTV. V SDS si seveda ne želijo, da na referendumu ne bi bili uspešni, sploh če obstaja možnost za večjo udeležbo in s tem višje teoretične možnosti za želeni rezultat. Če bi bila torej vsa tri referendumska glasovanja, četudi združena na isti dan, par tednov pred predsedniškimi ali lokalnimi volitvami ali po njih, bo udeležba verjetno dokaj nizka. Če pa bi bila referendumska glasovanja združena s prvim ali (verjetneje) drugim krogom predsedniških volitev ali z lokalnimi volitvami, bi bila udeležba blizu volilne, ta pa je na zadnjih predsedniških dosegla 44 odstotkov v prvem krogu in 42 v drugem, na zadnjih lokalnih pa 49 odstotkov.

Če bodo trije referendumi združeni z volitvami, bo udeležba na njih višja, kot bi bila sicer.

Možnosti za združevanje treh referendumov z volitvami pa je malo. Mogoča bi bila zgolj združitev z drugim krogom predsedniških volitev. Združitev s prvim krogom onemogočajo zakonski roki, združitev z lokalnimi volitvami pa bi bila lahko izvedena zgolj s ciljem povečanja udeležbe na referendumih. Glede na specifiko lokalnih volitev, ki imajo druge volilne organe kot glasovanja na državni ravni, namreč o prihranku javnih sredstev zaradi združitve glasovanj ni mogoče govoriti.

Umetno povečana ali zmanjšana legitimnost?

A ker v resnici ne gre za denar, bi lahko na željo SDS, da se tokrat referendumi združijo z volitvami, pogledali tudi kot na željo za povečanje legitimnosti referendumskih odločitev. To je plemenit cilj. Ne nazadnje je bil kvorum, ki je podkrepil težnje vsakokratnih pobudnikov referendumov po združevanju z volitvami, namenjen povečanju legitimnosti referendumskih odločitev. S skupno izvedbo referendumov in predsedniških (ali pa lokalnih volitev) bi bil ta cilj dosežen. Res pa tudi je, da bi šlo za umetno povečano legitimnost referendumskih odločitev. Približno enako udeležbo in s tem legitimnost bi namreč imela vsa referendumska vprašanja, ki bi bila razpisana skupaj z volitvami, ne glede na njihovo nepomembnost ali celo bizarnost.

Če bodo torej jeseni trije referendumi izvedeni na dan volitev, je mogoče, razen če ljudje protestno ne bodo glasovali, da bi bila udeležba (in s tem legitimnost odločitve) na teh referendumih enaka ali celo višja, kot je bila na lanskem referendumu o zakonu o vodah. Tedaj je glasovalo 46,5 odstotka volilnih upravičencev, in ker je bila plebiscitarna večina proti zakonu, je bil izpolnjen tudi zavrnitveni kvorum, zakon Janševe vlade pa je bil razveljavljen. To bi se, če bi jeseni na isti dan glasovali na referendumih in volitvah, lahko zgodilo tokrat. A ne zato, ker bi ljudje do tokratnih referendumskih vprašanj čutili posebno povezanost ali pripadnost, kot so ju glede vode, pač pa zgolj zato, ker bi prišlo do združitve glasovanj.

Na prvi pogled se zdi, da bi bila torej združitev referendumov z volitvami krivična do pobudnikov referendumov (in tudi volivcev), ki niso ali ne bodo imeli te sreče, da bi »njihova« glasovanja »sovpadla« s kakimi od volitev. A po drugi strani se zdi krivično, če bi bili referendumi razpisani na kakšen drug dan, čeprav bi lahko bili na dan volitev. S tem bi namreč pobudnikom referenduma odrekli možnost za uspeh referenduma, ki bi jo lahko imeli. Pravzaprav bi jih s tem potisnili v slabši položaj, kot je položaj povprečnega pobudnika referenduma, saj bodo zaradi obilice glasovanj »utrujeni« volivci še bolj verjetno izpustili ravno referendumsko glasovanje, ki bi se ga sicer – v obdobju volilne praznine – morda udeležili. Da bi slednji pomislek lažje razumeli, velja odmisliti, da referendume predlaga politična stranka.

Odkar velja referendumski kvorum, je vprašanje združevanja ali nezdruževanja referendumov z volitvami z vidika pobudnikov referenduma bistvenega pomena.

Gre za dileme, ki niso lahke. Pravica do pravega neposrednega odločanja ljudi sodi med najbolj strogo varovane demokratične pravice. Še posebej je pomembno vprašanje združevanja ali nezdruževanja volitev z referendumi, odkar na slednjih velja kvorum in je vprašanje udeležbe prvi pogoj za to, da je referendumski rezultat pravno relevanten. To vprašanje, ki ostaja odprto že vse od uveljavitve kvoruma pred skoraj desetletjem, bo treba sistemsko in dolgoročno rešiti. Verjetno bo potreben razmislek o referendumskem dnevu ali dveh na leto, s čimer bi se lahko izogibali volitvam ter pobudnike referendumov postavili v enakopraven položaj.

Dotlej pa bo glede referendumov in volitev, ki sovpadajo, obstajala zadrega. Tako bo tudi letos jeseni, ko se bo tistemu, ki si bo tega želel (med 23. oktobrom, ko bo prvi krog predsedniških volitev, in 4. decembrom, ko bo drugi krog lokalnih), najverjetneje ponudila možnost izvrševanja volilne pravice do neposredne demokracije vsaj štirikrat, če ne celo petkrat. Na voljo pa bo imel tudi do sedem volilnih lističev z volilnimi in referendumskimi vprašanji.