Nova navodila ministrice za notranje zadeve za ravnanje policije na protestih 

Prejšnji notranji minister Aleš Hojs je protivladne protestnike osebno izzival s sprehajanjem po Ljubljani, obkrožen z oboroženim spremstvom specialne policijske enote z avtomatskim orožjem, njegova naslednica Tatjana Bobnar pa, kaže, želi narediti korak nasproti ljudem. Del tega »pomiritvenega« programa sta očitno ugotavljanje in priznanje napak, ki jih je policija v letih 2020 in 2021 storila na javnih shodih in protestih.

Bobnarjeva je po prihodu na ministrstvo odredila strokovni nadzor ministrstva za notranje zadeve nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih, ki naj bi bil končan do septembra. Pred dnevi so na ministrstvu javno objavili rezultate pritožbenih postopkov, ki so v povezavi s protesti na ministrstvu tekli v zadnjih dveh letih, ministrica pa je tudi izdala nova navodila in usmeritve za ravnanje policije na javnih shodih ter s tem tudi preklicala navodila svojega predhodnika.

Zaradi očitkov hujših posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine je bilo pred pritožbenim senatom obravnavanih osem pritožb, od tega so bile štiri spoznane za utemeljene.

Utemeljena je bila pritožba osebe, ki ni bila del shoda, a se je kljub temu znašla v oblaku solzivca, kjer so jo potem policisti zadrževali. Utemeljena je bila pritožba mladoletnika, ki prav tako ni bil udeleženec shoda in se je želel le prebiti domov, a so zoper njega policisti uporabili nesorazmerna prisilna sredstva in pridržanje. In utemeljena je bila poleg tega tudi pritožba osebe, ki prav tako ni bila udeleženka shoda, ki so ji policisti neupravičeno očitali nasilnost nad policisti ter zoper njo uporabili tolikšna prisilna sredstva, da je utrpela poškodbe glave.

Zgolj eden od teh dogodkov se je zgodil zoper udeleženko protestov, ki je na drog poskušala nalepiti protivladni letak. Policisti so zoper njo začeli postopke ugotavljanja identitete, končalo se je s prerivanjem med policisti in protestniki. Morda so ugotovitve pritožbenega senata v tem primeru še najbolj relevantne. Dodatno namreč potrjujejo, da je policija v času prejšnje vlade zlorabljala svojo pristojnost za ugotavljanje istovetnosti kot sredstvo za zastraševanje in provociranje mirnih udeležencev shoda. Senat je ugotovil, da v tem primeru »niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za ugotavljanje identitete«.

Policisti ne morejo kar tako, brez razloga in po lastni presoji, zahtevati dokumentov od posameznikov, pač pa morajo biti za to izpolnjeni pogoji, v našem primeru recimo pogoj, da oseba »z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek«.

Sicer gre le za štiri primere policijskega ravnanja, za katere je bila vložena pritožba, kar pomeni, da je policija na te načine v preteklih letih kršila pravice še precej več ljudem, ki se za pritožbo niso odločili.

A v skladu z novimi navodili naj bi policija na morebitnih shodih in protestih v prihodnje ravnala drugače. Nekako tako kot nekoč, ko je bila večinoma zgolj opazovalka, ne pa udeleženka ali sprožiteljica napetosti v množici.

Tudi neprijavljeni, neorganizirani shodi naj bi bili v prihodnje (spet) dovoljeni, varovani in nasploh obravnavani enako kot vsi drugi, kar je že lani poleti od policije zahtevalo tudi ustavno sodišče.

Pohvalno, a počakajmo, da vidimo, ali se bodo napovedane spremembe ob morebitnih novih protestih zaradi teh ali onih razlogov udejanjile tudi v praksi.