Sanje nekdanjega ministra Marka Borisa Andrijaniča so splavale po vodi

Silicijeva dolina v južnem delu Sanfranciškega zaliva je že dolga leta predmet poželenja slovenskih politikov. V času Cerarjeve vlade zato nismo skoparili in smo tja z gospodarsko-politično delegacijo poleg takratnega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja poslali celo predsednika države Boruta Pahorja. Verjetno je bil izkupiček takratnega obiska, ki je zbudil največ pozornosti, podpis pisma o nameri za sodelovanje z Uberjem.

Ob pogledu na Silicijevo dolino so se oči zaiskrile tudi nekdanjemu ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Verjetno se je prav zato tik pred koncem mandata odločil, da jo obišče. Tam se je sestal s predstavniki korporacij Google, Apple, Tesla, Meta in Amazon pa s tamkašnjim danskim generalnim konzulom – Andrijanič si je namreč prizadeval, da bi tudi Slovenija dobila predstavništvo v Silicijevi dolini.

Namen predstavništva naj bi bil predvsem »spodbujanje poslovnega, investicijskega in raziskovalnega sodelovanja med državama«, so takrat pojasnili v vladni službi za digitalno preobrazbo. Vlada je zato na eni izmed aprilskih dopisnih sej sprejela sklep o odprtju konzulata v Palu Altu, vladni službi za digitalno preobrazbo in zunanjemu ministrstvu pa naložila sporazum o sofinanciranju – za leto 2022 je bil predviden strošek vladne službe za delovanje misije 285 tisoč evrov, pri čemer bi ministrstvo krilo celoten sistem delovanja predstavništva, za leto 2023 pa strošek 400 tisoč evrov; ministrstvo bi poleg kritja stroškov delovanja in vodenja predstavništva prispevalo še 100 tisoč evrov.

Andrijaničeve sanje se kljub temu očitno ne bodo uresničile. Iz vladne službe za digitalno preobrazbo namreč sporočajo, da so »zaradi izzivov, s katerimi se soočamo na področju digitalizacije,« in »glede na prioritete novega sklica vlade« presodili, »da gre pri izvajanju omenjenega sklepa za neracionalno porabo sredstev«. Zato vladi predlagajo sklep, s katerim bi preklicala sklep prejšnje vlade. »S tem se razporejena sredstva, ki jih je prejelo ministrstvo za zunanje zadeve, vrnejo v proračun Službe vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.« Proračunska malha vladne službe bi se lahko povečala tudi z noveliranjem zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil podlaga za uvedbo digitalnih bonov – zanje naj bi po zdajšnjem zakonu v prihodnjem letu porabili še dodatnih 30 milijonov evrov.

In za kaj bi lahko v prihodnje namenili tako pridobljena sredstva? Ministrica Emilija Stojmenova Duh odgovarja, da nameravajo z noveliranjem zakona »poskrbeti za usposabljanje različnih ciljnih skupin, da pridobijo osnovne digitalne kompetence – ker tukaj imamo tisto največjo težavo – in povečati uporabo digitalnih javnih storitev«. Poleg usposabljanja ciljnih skupin pa ministrica napoveduje še ustanovitev računalniškega sklada za najbolj socialno ogrožene.