Kako čistijo na ministrstvu za notranje zadeve?

Konec maja je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve nastopila tudi tedaj še kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar. »Za povrnitev nujno potrebnega zaupanja in kredibilnosti tako ministrstva za notranje zadeve in policije bom kot morebitna ministrica za notranje zadeve z ekipo najprej poskrbela za samorefleksijo o delu v zadnjih dveh letih, čeprav se ne obremenjujem s preteklostjo, pa vendar je pomembno, da jo nekako analiziramo, ocenimo, da lahko vrednotimo sedanjost in načrtujemo prihodnost,« je napovedala.

Slabe tri mesece kasneje se zdi, da njene napovedi in obljube niso povsem zvodenele, kot se to zaradi različnih – preračunljivih političnih in tudi povsem človeških – dejavnikov običajno zgodi po tem, ko pride nova oblast in se poprejšnje zamere večinoma oprostijo, pozabijo, odgovorni premestijo. Kmalu po prevzemu položaja je v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je bil imenovan na željo ministrice Bobnar, zaradi suma storitve kaznivega dejanja v povezavi z delom izrekel izredno odpoved dvema tesnima sodelavcema svojega predhodnika dr. Antona Olaja. Nekdanjemu vodji službe generalnega direktorja policije Borisu Korasi in bivšemu vodji sektorja za notranje preiskave in integriteto Metodu Jermanu kazenski ovadbi očitata hude kršitve pri zaposlovanju »pravih« kadrov, celo ponarejanje dokumentov. Enaka usoda je doletela tudi nekdanjega pomočnika vodje službe generalnega direktorja policije Tomislava Habulina, po neuradnih podatkih ga je policija kazensko ovadila zaradi prirejanja podatkov.

Med ovadenimi, zaradi projekta ustanovitve avtocestne policije, sta se znašla že tudi nekdanji generalni direktor policije Andrej Jurič in tudi prejšnji notranji minister Aleš Hojs. Revizija poslov med avtocestno policijo in Darsom je namreč razkrila celo zmešnjavo (tudi milijonskih) nakazil v obe smeri iz pogosto nerazložljivih razlogov in za nepojasnjene storitve. Podlaga za vse te posle, ki naj bi po mnenju revizorjev policijo celo spravila v podrejen položaj do državne avtocestne družbe, je sporazum med Darsom, notranjim ministrstvom in policijo, ki so ga decembra 2020 podpisali Hojs, Jurič, direktor Darsa (in podpredsednik NSi) Valentin Hajdinjak in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Po naših informacijah pa to nikakor ne bo edina ovadba zoper nekdanjega ministra, saj naj bi podobni sumi obstajali tudi pri sklepanju nekaterih drugih pogodb o sodelovanju ministrstva z drugimi organi in gospodarskimi družbami, predvsem gre za nepremičninske posle.

Vsi ti delovnopravni in kazenski postopki zoper nekdanje odgovorne osebe in druge zaposlene na notranjem ministrstvu in policiji pa so možni zgolj zato, ker sta novi vodstvi ministrstva in policije odredili ustrezne postopke notranjih nadzorov in revizij. Ministrica Bobnar je po prevzemu funkcije odredila izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov v Ljubljani, ki bo predvidoma končan sredi septembra. Po naših informacijah bi nadzor lahko razkril tudi sume kaznivih dejanj zlorabe položaja med vodstvenimi kadri ministrstva (in vlade), saj naj bi od državnega odvetništva zahtevali vlaganje tožb zoper protestnika Jašo Jenulla, kljub temu da so se zavedali, da tega zakonodaja ne omogoča. Slednje naj bi dokazoval tudi poprejšnji (neuspešen) poskus, da zakonodajo spremenijo na način, da bi to dejansko omogočala.

Poleg tega je notranja ministrica odredila tudi že omenjeno redno notranjo revizijo v povezavi s poslovanjem uprave avtocestne policije. Na podlagi ugotovitev, ki kažejo sume kaznivih dejanj, so bili obveščeni urad za nadzor proračuna, državno odvetništvo in komisija za preprečevanje korupcije, ki je kmalu za tem zadevo odstopila specializiranemu državnemu tožilstvu. Poleg tega, pojasnjujejo na ministrstvu, »je ministrica odredila tudi sedem izrednih notranjerevizijskih postopkov v zvezi z nepremičnim stvarnim premoženjem, med drugim tudi poslovanje ministrstva glede gradnje/ najema nove stavbe ministrstva na Litostrojski«. Te revizije naj bi se zaključevale postopoma, prva predvidoma v septembru.

In ena od teh bo tudi pokazala, da je na zahtevo ministra Hojsa projekt gradnje predora pod ljubljansko Šubičevo ulico, ki naj bi povezovala stavbo parlamenta in Cankarjev dom, iz neznanega razloga vodila kar policija. Ta je naročila in plačala izdelavo idejne zasnove predora v višini dobrih sedem tisoč evrov in tudi izdelavo osnutka dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v višini dobrih 13 tisoč evrov, čeprav ga, kot pojasnjujejo na ministrstvu, »ne policija in ne MNZ ne moreta uporabiti, saj po veljavni zakonodaji ne moreta vložiti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ker predmetnih zemljišč nimata niti v lasti niti v upravljanju. S spornim poslom je že nastala ’večja materialna škoda’, ki se bo še povečala.« Na ministrstvu še dodajajo, da so glede tega projekta »o sumu kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, obvestili pristojno specializirano državno tožilstvo in policijo. O pravni kvalifikaciji sumov kaznivih dejanj bo odločilo pristojno državno tožilstvo.«

Poleg tega je tri strokovne nadzore odredil tudi v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. In sicer strokovni nadzor nad delom uprave avtocestne policije na področju organizacijskih zadev, strokovni nadzor nad delom nacionalnega preiskovalnega urada na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete in organizacijskih zadev ter nadzor nad delom uprave kriminalistične policije na področju organizacijskih zadev.

Težko je zatrditi, da bi podobno neprijetne rezultate kot na notranjem ministrstvu in v policiji dale revizije poslovanja na prav vseh ministrstvih in v organih v sestavi ter državnih organih in gospodarskih družbah v državni lasti nasploh. A glede na ravnanje prejšnje vlade in njenih ministrov, glede na brezbrižnost do zapisanih pravnih aktov v ustavi in zakonodaji, glede na avtokratske in represivne posege ter drugo sporno poslovanje in zaposlovanje je verjetnost precejšnja, da brez ustreznih revizij preteklih ravnanj v vseh teh organih nemalo političnih predstavnikov prejšnje vlade in uradnikov ne bo odgovarjalo za svoja domnevno protizakonita ravnanja. Precej njih, z izjemo tistih, ki so morali oditi po izgubljenih volitvah, bo tudi še naprej opravljalo odgovorne naloge in zasedalo pomembne položaje in delovna mesta.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>