Janševi podtaknjenci

Sloveniji že tri mesece vlada koalicija pod vodstvom Roberta Goloba, a na številnih ključnih položajih še vedno sedijo politično imenovani kadri bivše vlade, ki se jih nova koalicija noče ali ne more znebiti. Kadri, ki so na položaje prišli predvsem zaradi strankarske pripadnosti, so po dveh letih grobega kadrovanja posejani od najvišjih do najnižjih pozicij, zasedajo pomembne položaje v vladnih organih ali na ministrstvih in še vedno sprejemajo odločitve v najpomembnejših državnih podjetjih. Tudi analiza kadrovanja v državni upravi, ki so jo ta teden končali na ministrstvu za javno upravo, razkriva razsežnost tega problema.

V času vlade Janeza Janše se je v državni upravi zaposlilo več kot 5000 javnih uslužbencev. Koliko od njih je na položaje prišlo po političnih merilih, je nemogoče ugotoviti, je pa poveden podatek, da je od 243 javnih uslužbencev, ki so v času vlade Janeza Janše imeli službe, vezane na mandat funkcionarja, več kot 30 odstotkov oziroma 78 posameznikov dobilo službe za nedoločen čas. Za primerjavo: ob padcu vlade Marjana Šarca sta bila le dva takšna primera.

Zaslužni politični kadri prejšnje vlade tako danes skrbijo recimo tudi za nemoteno izvajanje sej Golobove vlade. Članica SDS Patricija Hvale Perc, ena od organizatork protestov leta 2014 v podporo zaprtemu Janezu Janši, ki jo je Janša na zaupanje pripeljal v svoj kabinet, je na podlagi javnega razpisa dobila službo za nedoločen čas. Sedaj je sekretarka v sektorju za izvedbo sej vlade. Nik Gorišek, Alja Knep in Sabina Podržaj, ki vsi v občini Grosuplje podpirajo SDS – Gorišek in Knepova sta bila tudi svetnika v koaliciji z SDS –, so po novem zaposleni v generalnem sekretariatu vlade. Gorišek je voznik, Knepova je svetovalka v sektorju vlade za podporo dela komisije za kadrovske in administrativne zadeve, Sabina Podržaj pa je svetovalka v generalnem sekretariatu vlade, pristojna za sodelovanje z državnim zborom. Podobno je tudi v drugih pomembnih podpornih institucijah. Sandra Letica Pavčič, ki je bila nekoč predstavnica za stike z javnostjo pri stranki SDS, je v času vlade Janeza Janše dobila službo za nedoločen čas v vladnem uradu za informiranje, UKOM. Tam je redno službo dobila tudi Barbara Oprčkal, ki je v letih 2014 in 2015 pisala za portal stranke SDS Nova24TV. V UKOM je tik pred volitvami redno službo dobil tudi Danijel Kovačič Grmek, član uredniškega odbora občinskega časopisa Pivški list, kamor je bil imenovan na predlog SDS.

V večini teh primerov je očitno prišlo do zlorabe postopkov ali pa so ti primeri vsaj nepošteni do večine ostalih državnih uradnikov, ki se morajo držati ustaljenih postopkov, z napredovanji vred. Vzemimo primer Gašperja Pečarja. Pred leti je bil občinski svetnik iz vrst SDS v občini Oplotnica in član podmladka SDS. Svojo kariero je začel kot politik – in to na precej sporen način: prvič se njegovo ime v javnosti pojavi v zgodbi z obscene zabave, na kateri naj bi mladi člani SDS uživali kokain. Sicer pa je bil Pečar študent visokošolskega strokovnega študija na Fakulteti za varnostne vede, kjer je leta 2016 diplomiral iz zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju: primer občine Oplotnica. A čeprav je po izobrazbi varstvoslovec, so ga v času ministrice Aleksandre Pivec junija 2020 zaposlili za nedoločen čas, in sicer v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Za začetek je dobil delovno mesto referenta v 24. plačnem razredu, naslednji mesec, julija 2020, je že napredoval na položaj višjega referenta III, nato je bila marca 2022 imenovan v svetovalca III, s čimer se je uvrstil v 30. plačni razred. Že naslednji mesec, aprila 2022, je bil premeščen v vladni urad za demografijo, kjer je zasedel položaj višjega svetovalca III v 35. plačnem razredu.

Pečar je v dobrem letu dni brez kvalifikacij napredoval za več kot 10 plačnih razredov, za kar državni uradniki, ki nimajo politične zaslombe, v povprečju potrebujejo 10 let. Golobova vlada je sicer urad za demografijo ukinila, a takšnih kadrov ni mogoče kar čez noč zamenjati. Pečar je zdaj zaposlen v vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov.

Bivši politično lojalni kadri še naprej zasedajo pomembne položaje v vladnih organih ali ministrstvih in sprejemajo odločitve v najpomembnejših državnih podjetjih.

Veliko politično imenovanih kadrov, ki jih je zaposlila vlada Janeza Janše, je poleg tega položaje našlo tudi v širšem javnem sektorju. Ena od teh institucij je seveda tudi RTV Slovenija, kamor ni odšel le bivši direktor UKOM Uroš Urbanija, ki je zdaj tam direktor televizije, ampak denimo tudi njegova bivša zaposlena iz urada, Lara Loparič. Ta ni novinarka, doslej se je ukvarjala s trženjem in socialnimi mediji, po novem dela na Panorami, v novem informativnem programu RTV Slovenija, kjer kot samostojna podjetnica na mesec na svoj račun prejema 2100 evrov bruto. Vsi ti primeri niso le politično sporni, ampak tudi razvrednotijo delo ostalih zaposlenih, ki so na položaje prišli po vseh pravilih, takšnih primeri povzročajo širše nezadovoljstvo ostalih in uničujejo institucije.

Predsednik vlade Robert Golob se je tega pred volitvami zavedal. Ena najbolj spornih imenovanj Janševe vlade na energetskem področju je bilo imenovanje Blaža Košoroka, prej državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo, na čelo drugega stebra slovenske energetike, družbe Gen energija. Golob je pred volitvami za Mladino jasno in odločno dejal, da je bilo to imenovanje neprimerno. Košorok »zagotovo ni človek, ki bi tja prihajal s pravimi nameni«, je dejal Golob v intervjuju. »Od takih ljudi se bomo poslovili,« je napovedal. »Ko je pri tebi zaposlen človek, za katerega veš, da ne dela pravih stvari, takrat se vsako minuto, ki mu jo dovoliš, da je na delovnem mestu, povzroči velika škoda. Tak človek ni le škodljiv sam po sebi, ampak je škodljiv predvsem, ker povzroča nezadovoljstvo v kolektivu. Če to pomeni, da ga je treba izplačati z odpravnino, je vsak evro, ki si mu ga dal v obliki odpravnine, dobro naložen.« Gen energija je medtem sicer že dobila nove nadzornike, predsednik nadzornega sveta je postal Golobov zaupnik Žiga Debeljak, nekdanji predsednik uprave Mercatorja. A Blaž Košorok je še vedno vodja Gen energije, Debeljak pa na vprašanje, ali Košorok še ima njegovo zaupanje, ne želi odgovoriti.

Morda vlada v Gen energiji zamenjav ne more izpeljati tako hitro, toda tudi v primerih, kjer bi zamenjave lahko izpeljala, očitno koleba. Franci Matoz, najtesnejši zaupnik Janeza Janše in eden najbolj znanih multipraktikov prejšnje vlade, je sicer odstopil kot vodja slabe banke (DUTB), a je hkrati ostal predsednik nadzornega sveta Luke Koper in namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic. Drug najbolj znan multipraktik prejšnje vlade je bil član NSi Janez Tomšič. Tomšič še vedno kroji usodo paradržavnih naložb. Je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (KAD), je član uprave SDH in tudi predsednik nadzornega sveta državne SID banke. Vsaj iz nadzornega sveta SID banke bi ga lahko vlada po statutu banke že jutri odpoklicala, a se to ne zgodi. To je nerazumljivo tudi zato, ker je Tomšič že več mesecev v policijski preiskavi in posebni preiskavi protikorupcijske komisije zaradi domnevne zlorabe položaja pri imenovanju uprave SID banke. Poleg Tomšiča je v preiskavi tudi bivši predsednik nadzornega sveta SID banke Marjan Divjak, stari član SDS, ki je bil še nedavno na ministrstvu za finance direktor direktorata za zakladništvo, v preteklosti pa je bil član kabineta predsednika vlade Janeza Janše, tako kot njegova žena, Nika Dolinar Divjak. Tudi Divjak ostaja član nadzornega sveta SID banke.

So sicer področja, kjer so se ministri aktivno lotili prečiščevanja institucij. Eden od pozitivnih zgledov bi lahko bilo notranje ministrstvo, kjer je bivša vlada kadrovala na izjemno grob način. Kmalu po prevzemu položaja je tako v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je bil imenovan na željo ministrice Tatjane Bobnar, zaradi suma storitve kaznivega dejanja v povezavi z delom podal izredno odpoved dvema tesnima sodelavcema svojega predhodnika dr. Antona Olaja. Nekdanjemu vodji službe generalnega direktorja policije Borisu Korasi in bivšemu vodji sektorja za notranje preiskave in integriteto Metodu Jermanu kazenski ovadbi očitata hude kršitve pri zaposlovanju »pravih« kadrov, celo ponarejanje dokumentov. Enaka usoda je doletela tudi nekdanjega pomočnika vodje službe generalnega direktorja policije Tomislava Habulina, po neuradnih podatkih ga je policija kazensko ovadila zaradi prirejanja podatkov. Na notranjem ministrstvu so ti postopki zoper nekdanje odgovorne osebe mogoči zgolj zato, ker sta novi vodstvi ministrstva in policije odredili ustrezne postopke notranjih nadzorov in revizij. Česar takšnega na drugih ministrstvih ni videti. Namesto konkretnih revizij in pregleda imenovanj ostali člani vlade kvečjemu obljubljajo drugačno ravnanje v prihodnosti ali sistemske ukrepe.

Ministrstvo za javno upravo, ki je ta teden objavilo analizo političnega kadrovanja Janševe vlade v državni upravi, predlaga »dolgoročne in v prihodnost usmerjene sistemske ukrepe«. To je eden od rezultatov ta teden objavljene analize kadrovanja Janševe vlade, ki so jo na ministrstvu za javno upravo opravljali zadnja dva meseca. Vlada Roberta Goloba je na svoji prvi seji sklenila narediti analizo podatkov o novih zaposlitvah javnih uslužbencev v zadnjih dveh letih, od januarja 2020 do junija letos, da bi ugotovila, ali so se pri novih zaposlitvah, premestitvah, napredovanjih in drugih kadrovskih potezah v navedenem obdobju dogajale neustrezne, neprimerne ali celo nezakonite prakse kadrovanja. Te so se dogajale, so ugotovili na ministrstvu, zato ministrstvo za javno upravo zdaj predlaga, da odhajajoče koalicije tik pred svojim koncem ne bi zaposlovale svojih kadrov politično. Ena od možnosti recimo je, da bi državne uradnike zaposlovali po vzoru EU. To pomeni, »centralizacija zaposlovanja z vzpostavitvijo kompetenčnega centra kot enotne vstopne točke za zaposlitev v državni upravi, kar bo posledično razbremenilo kadrovske službe organov in zagotovilo enakopravno obravnavo vseh kandidatov pri presoji strokovne usposobljenosti, ne glede na organ, ki izvaja postopek zaposlitve«.

Jasno seveda je, da takšni sistemski ukrepi v mnogih primerih ne bodo dovolj za ponovno vzpostavitev zaupanja v pravno državo ali v osnovna načela pravičnosti. Na več področjih je očitno, da bi ministri Golobove vlade na pretekle janšistične ekscese najraje pozabili, jih dali na stran in nekako šli naprej, ne pa se soočili s še vedno vplivnimi politiki.

V dveh letih vlade Janeza Janše se je po analizi ministrstva za javno upravo v državni upravi zaposlilo več kot 5000 javnih uslužbencev.

V Mladini smo pred mesecem dni pisali o očitno nezakonitih odškodninah, ki so si jih izplačali ministri Janševe vlade tik pred koncem mandata zaradi tega, ker domnevno v času korone niso mogli izrabiti dopusta. Odškodnina za neizrabljen dopust je pravica delavcev. Da si jo izplačajo direktorji, oziroma v tem primeru funkcionarji, je v posmeh delavskim pravicam. A kljub temu nova vlada vsaj doslej postopkov proti bivši garnituri ni sprožila. Šele minuli teden, ko so v Pravni mreži za varstvo demokracije sporočili, da po njihovi oceni ni pravne podlage za izplačilo nadomestil ministrom, in ko so javno pozvali vlado, naj zoper vpletene osebe vloži tožbe na ugotovitev ničnosti odločb, na podlagi katerih so bila izplačana nadomestila za neizrabljen dopust, so iz generalnega sekretariata vlade sporočili, da se bodo glede sprožitve revizij dodatno posvetovali z državnim odvetništvom in ministrstvom za javno upravo.

Primer, kjer so v Gibanju Svoboda po volitvah očitno pozabili na svoje obljube, so tudi imenovanja veleposlanikov. Pred volitvami je bila to ena najbolj spornih in največjih kadrovskih potez. Janševa vlada je tik pred koncem mandata imenovala 15 novih veleposlanikov – v več primerih so najbolj zaželena mesta dobili zaslužni kadri. Golobovo vlado tako v Zagrebu zdaj predstavlja Gašper Dovžan, bivši državni sekretar pod zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, v Nemčiji pa bo Golobovo vlado predstavljala hčerka Ernesta Petriča, Ana Petrič Polak. Ker je bil njen oče zunanjepolitični svetovalec pri predsedniku Borutu Pahorju, ki je poziv podpisal, ta primer že meji nepotizem. Po volitvah je Robert Golob predsednika republike Pahorja pozval, naj počaka z imenovanji veleposlanikov, ki jih je potrdila Janševa vlada, češ da so nekateri kandidati preveč politično povezani z bivšo vlado. Golob je nato celo zagrozil in napovedal, da bodo, če Pahor pozivov celotne koalicije ne bo upošteval, sprožili postopke za odpoklic in menjavo nekaterih veleposlanikov. A se na koncu ni zgodilo nič. Prav vsi sporno imenovani veleposlaniki, ki so si uredili službe v tujini v primeru zmage Roberta Goloba, so ostali. Večina se jih pred odhodom v tujino niti ni predstavila novi zunanji ministrici Tanji Fajon, ki je izvedla revizijo veleposlaniških imenovanj, a za kaj več mandata koalicije po naših informacijah ni dobila.

V nekaterih aktualnih primerih zaposleni dobesedno prosijo nove ministre, naj končno potegnejo ustrezne kadrovske poteze. Na področju kulture je to Moderna galerija. V to našo osrednjo kulturno institucijo za sodobno vizualno umetnost je bivši minister Vasko Simoniti aprila 2021 pripeljal Aleša Vaupotiča, ki sicer ni član SDS, ta svojega kandidata ni imela, ji je pa prišel prav pri rušenju dolgoletne vodje te ustanove, mednarodno prepoznavne direktorice Zdenke Badovinac. Da jo je nadomestil, so na ministrstvu za kulturo morali znižati kriterije za imenovanje direktorja. Vaupotič, ki do tedaj ni imel prav nobenih izkušenj z vodenjem javnih zavodov, zdaj Moderno galerijo vodi v propad: odnosi med vodstvom in zaposlenimi so skrhani do skrajnosti, razstav v letu 2022 praktično ni, ugled institucije naglo pada. Zakaj je Vaupotič še vedno na položaju? Zakaj ministrstvo za kulturo, ki ga je v vladi Roberta Goloba prevzela ambiciozna ekipa z Asto Vrečko na čelu, ne ukrepa? Morda zato, ker že druga poplava ni bila dovolj velika, da bi ga zaradi nje kazensko predčasno razrešili?

Na več področjih je očitno, da bi ministri Golobove vlade zdaj najraje na pretekle janšistične ekscese pozabili, jih dali na stran in šli naprej, ne pa se soočili s še vedno vplivnimi politiki.

Na področju kulture javnost zdaj v živo spremlja tudi propadanje RTV Slovenija. Ali razen dolgotrajnega spreminjanja zakonodaje Golobova koalicija res nima drugih možnosti, da bi preprečila propadanje? V 17. členu RTV-zakona je konec koncev zapisano, da morajo programski svetniki prispevati k »dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije«. In če to ni zgolj črka na papirju, bi zapisano moralo bila podlaga za takojšen odpoklic programskih svetnikov.

Robert Golob s svojo stranko Gibanje Svoboda na volitvah ni zmagal le zato, ker je obljubljal, da bo ravnal drugače, ampak tudi zato, ker je obljubljal prelom in oster rez z nezakonitimi, koruptivnimi in avtokratskimi praksami, obljubljal je popravo krivic in tudi sankcioniranje odgovornih. Sistemski ukrepi so pomembni za prihodnost, vendar niso dovolj za vzpostavitev vere v pravno državo ali enaka pravila za vse. Janševa vlada je bila na mnogih področjih povsem brezbrižna do ustave in zakonodaje, sprejemala je avtokratske in represivne ukrepe. Če pristojni, individualno, tako ali drugače, za te pretekle poteze ne bodo odgovarjali, tvegamo, da se bodo te ekscesne zgodbe vedno znova, morda v drugačnih oblikah, v prihodnosti še kar naprej ponavljale.

POVEZANI ČLANKI:

• Kako čistijo na ministrstvu za notranje zadeve?