Aleš Hojs: policijski ali nepremičninski minister?

Vlada je 19. oktobra 2020 prvič v zgodovini samostojne države odredila razglasitev policijske ure, ki so jo na tem ozemlju sicer prvič razglasili v času italijanske okupacije. Hkrati je prepovedala vse prireditve, tudi shode, omejila zbiranje ljudi na prostem na šest oseb in prepovedala prehajanje med regijami. Prepoved gibanja od devete ure zvečer do šeste zjutraj je veljala skoraj pol leta in jo je kasneje, skupaj z drugimi podobnimi ukrepi, ustavno sodišče spoznalo za protiustavno, saj ni imela ustrezne podlage v zakonu. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je kot vsak drug delovnik tudi tisti ponedeljek dodal svoj podpis na ta ali oni uradni dokument, med njimi je bil dogovor o poslovnem sodelovanju ministrstva z javno Družbo za razvoj infrastrukture (DRI).

V podjetju DRI je Hojs zaposlen. Zaposlitev za nedoločen čas je tam dobil spomladi 2013, kmalu po tem, ko je bila drugi vladi Janeza Janše, v kateri je bil obrambni minister, izglasovana konstruktivna nezaupnica in je bila prisiljena sestopiti z oblasti. Tedaj so to državno podjetje obvladovali kadri iz krogov blizu SDS in ti so Hojsa zaposlili na delovnem mestu vodje predstavništva za Jugovzhodno Evropo s sedežem v Beogradu. »Njegovo delo je komercialne narave; ureja nove posle, išče poslovne priložnosti, partnerje, promovira družbo, analizira trge,« so tedaj pojasnili pri DRI. Kasneje je Hojs napredoval in se vrnil domov, saj je prevzel eno izmed vodstvenih funkcij, postal je področni direktor, točneje »direktor področja cest in razvojnih projektov«. To delovno mesto je zasedal tudi pred prevzemom položaja notranjega ministra. Hkrati je bil podpredsednik SDS še izvršni direktor strankine televizije Nova24TV, a po volitvah se je odločil za vrnitev v DRI, sicer največje inženirsko podjetje v državi, kar mu omogoča zakonodaja. Ker po spremembi sistemizacije njegovo staro delovno mesto ne obstaja več, so po volitvah zanj tam odprli novo, s primerljivo višino plače okoli 6500 evrov bruto, poimenovano »višji strokovni samostojni sodelavec«.

Posel s »svojim« podjetjem

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) zdaj pojasnjujejo, da je Hojs »19. 10. 2020 v imenu MNZ z družbo DRI podpisal dogovor o izvajanju svetovalnih in inženirskih storitev pri investicijah MNZ. Dogovor je sklenjen za nedoločen čas. Višina sredstev ni dogovorjena in se določa s posameznimi pogodbami, sklenjenimi na podlagi tega dogovora. Tako je MNZ v mandatu ministra Hojsa družbi DRI izplačal več kot 200 tisoč evrov v pičlih osmih mesecih.« Dodajajo še, da so zadevo (poslovni dogovor s pripadajočimi že sklenjenimi in izvedenimi pogodbami) »zaradi ugotavljanja morebitnega kršenja nasprotja interesov ali drugih določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije« odstopili v preveritev policiji in komisiji za preprečevanje korupcije.

Minister je podjetju, v katerem je bil zaposlen in v katero se je z ministrskega položaja tudi vrnil, zagotovil trajen vir prihodkov.

Preden je Hojs DRI na notranjem ministrstvu zagotovil monopol pri »svetovalnih in inženirskih storitvah«, so to delo (poleg DRI) opravljali še drugi, večji ali manjši (zasebni) izvajalci. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se je dotlej izbira izvajalcev »izvajala skladno z določili zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in internimi akti, ki določajo postopke javnih naročil, s sklenitvijo pogodb oziroma izdajo naročilnic, pri čemer je bila spoštovana konkurenca. Nihče od teh navedenih izvajalcev ni bil izbran na podlagi t. i. in house naročila, ampak so zanje veljali običajni postopki iz naslova javnih naročil, ki spodbujajo konkurenčnost na trgu.« Po mnenju Hojsove naslednice na čelu ministrstva mag. Tatjane Bobnar je upoštevajoč to in položaj, ki ga je imel (ga ima) bivši minister Aleš Hojs v podjetju DRI, »v konkretnem primeru podan sum nasprotja interesov, saj so podane okoliščine, ki nakazujejo oziroma ustvarjajo videz, da bi pri tej odločitvi lahko prevladal zasebni interes uradne osebe, tj. bivšega ministra Aleša Hojsa, in ne javni interes z obveznostjo skrbnega gospodarjenja z javnimi financami«.

V nasprotju z dotedanjimi postopki javnih naročil je bil »Hojsov« dogovor z družbo DRI sklenjen na podlagi določbe v zakonu o javnih naročilih, ki daje »naročniku (MNZ) možnost oddaje naročil z neposrednimi pogodbami, ob pogoju ekonomske upravičenosti«. Med storitvami, za katere je MNZ družbi DRI doslej izplačal več kot 200 tisoč evrov, so bile recimo izvajanje gradbenega nadzora nad sanacijo kleti na objektu Policijske postaje Murska Sobota v višini 12.522,80 evra, izvedba gradbenega nadzora pri rekonstrukciji kotlovnice v Gotenici v višini 4.410,12 evra, pa tudi svetovalne in inženirske storitve pri izvedbi »projekta izgradnje novega objekta MNZ, Generalne policijske uprave, Inšpektorata RS za notranje zadeve in PU Ljubljana s poslovnimi prostori« v višini skoraj 36 tisoč evrov.

Policijska trdnjava

Zadnji projekt je daleč največji nepremičninski projekt, ki se ga je lotilo notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa. Gre za gradnjo novih prostorov na lokaciji blizu sedanjega sedeža ministrstva na Litostrojski cesti v Ljubljani, kjer naj bi se združile vse službe ministrstva, pa tudi ljubljanska policijska uprava, Nacionalni preiskovalni urad in celo Slovenska obveščevalno-varnostna služba (Sova). Gradnja nekakšne megatrdnjave represivnega aparata naj bi državo stala (vsaj) 142 milijonov evrov. Hojs je pogodbo z Marjanom Podgorškom, direktorjem podjetja DSU, ki naj bi poskrbelo za izvedbo projekta, podpisal 19. julija 2021.

Tudi ta dogodek, podobno kot v uvodu omenjeni podpis pogodbe s podjetjem DRI, je ostal v senci dogodkov, ki so bili tedaj bolj v ospredju. Tistega poletnega ponedeljka je ustavno sodišče objavilo odločitev, da so bile vladne prepovedi shodov, predvsem protivladnih protestov, protiustavne. Po presoji ustavnega sodišča je »popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Splošna popolna prepoved shodov je veljala za celotno ozemlje Slovenije in je pet mesecev v celoti preprečevala takšno ustavnopravno varovano obliko kolektivnega izražanja mnenj«. Neustavno prepoved zbiranja in izražanja kritičnih mnenj je sicer ves čas dosledno, včasih tudi zelo krvoločno, na terenu vzdrževala »Hojsova« policija.

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da je ministrica Tatjana Bobnar zaradi ravnanja predhodnika odredila že »sedem izrednih notranjerevizijskih postopkov v zvezi z nepremičnim stvarnim premoženjem, med drugim tudi s poslovanjem ministrstva glede gradnje/najema nove stavbe ministrstva na Litostrojski«. Te revizije naj bi se zaključevale postopoma, prva predvidoma septembra. Pri gradnji »policijske trdnjave« je DSU po pisanju portala Necenzurirano 4,5 milijona evrov vredno pripravo celotne projektne dokumentacije zaupal mariborskemu podjetju Plan B. To je v lasti arhitekta Uroša Razpeta, nekdanjega župana občine Ruše in brata Aleša Razpeta, solastnika in partnerja v Pristopu, največji in najvplivnejši piarovsko-lobistični agenciji v državi. Izbrali so ga po številnih zapletih in popravkih razpisne dokumentacije, pri čemer so potencialni interesenti v postopku javnega naročila opozarjali na več spornih pogojev, ki naj bi omejevali konkurenco.

Eden od omenjenih revizijskih postopkov je že dal rezultate. V povezavi z gradnjo predora pod ljubljansko Šubičevo ulico, ki naj bi povezoval stavbo parlamenta in Cankarjev dom, je ministrstvo o sumu kaznivih dejanj že obvestilo tožilstvo in policijo. Projekt je na zahtevo ministra Hojsa iz neznanega razloga vodila kar policija. Ta je naročila in plačala izdelavo idejne zasnove predora v vrednosti dobrih sedem tisoč evrov in tudi izdelavo osnutka dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je stala dobrih 13 tisoč evrov. S tem naj bi bila že nastala večja materialna škoda, saj je dokumentacija neuporabna, »ker ne policija in ne ministrstvo ne moreta vložiti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ker predmetnih zemljišč nimata niti v lasti niti v upravljanju«.

Čeprav smo Aleša Hojsa v času, ko je vodil notranje ministrstvo, presojali predvsem z vidika ravnanja policije – ta je v tem času postala (pre)represivni organ, ki je skrbel predvsem za varovanje interesov oblastnih političnih strank na škodo državljanov – se utegnemo čez čas tega obdobja spominjati tudi po nepremičninskih poslih. Na prvi pogled se sicer zdi, da je Hojs vodenje tega državotvornega resorja prevzel predvsem z nalogo političnega podrejanja policije, a je bila njegova druga naloga vsaj enako pomembna. Milijonski nepremičninski posli namreč s seboj nosijo številne priložnosti za kanaliziranje javnih sredstev v te ali one prijateljske roke v podobi svetovalnih, inženirskih, arhitekturnih in gradbenih podjetij. Da o spremljajočih provizijah ali protiuslugah niti ne govorimo.