Zasebne zavarovalnice prosijo ministrstvo, naj vzame milijone evrov

V času epidemije smo se državljani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Bolnišnice so vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi so poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev in tudi manj stroškov – pa čeprav smo državljani tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali enako visoke premije.

Zaradi tega so se pri treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nakopičili milijoni. Razlika med preveč vplačanimi premijami in premalo opravljenimi storitvami je leta 2021 znašala okoli 300 milijonov evrov. V skladu z interventnimi protikoronskimi zakoni in po odbitku različnih stroškov – so izračunali aktuarji – je samo v letu 2020 ostalo 60,4 milijona evrov. In te bi v skladu z zakonom PKP5 morale zavarovalnice prek javnih razpisov vrniti v zdravstvo.

Ta presežek 60 milijonov je nastal leta 2020. Po tem istem vzorcu bi zavarovalnice morale izračunati še presežek in opraviti tako imenovane zavarovalno-tehnične rezervacije še za leti 2021 in 2022. A kaj, ko niti presežka v letu 2020 država ni znala spraviti do zdravstva. Prejšnje ministrstvo za zdravje je teh 60 milijonov evrov nameravalo porabiti v prvem razpisu za skrajševanje čakalnih dob, a jim je uspelo potrošiti le kak milijon evrov, saj je v času epidemije zdravstvo stopicalo na mestu. Mnogi so zato pričakovali, da bo že rezervirani denar potrošila nova ekipa ministrstva za zdravje pod vodstvom ministra Loredana v junijskem interventnem zakonu.

A tega na ministrstvu niso storili. Ob vložitvi interventnega zakona junija letos je celo Slovensko zavarovalno združenje samo vložilo amandma, s katerim bi omenjenih 60 milijonov evrov dali na voljo ministrstvu, a koalicija amandmaja ni sprejela. Direktorica združenja Maja Krumberger pravi, da so v skladu s PKP5 ta sredstva rezervirana le do konca letošnjega leta in da je časa vse manj. »Gre za to, da imamo rezervirano za skrajševanje čakalnih dob, a zavarovalnice potrebujemo pravno podlago, da ta denar izplačamo. Upamo, da bo jeseni ministrstvo to razumelo in denar vzelo,« prosijo Loredana.

Ampak na ministrstvu za zdravje se ne dajo. Ponujenih 60 milijonov – kaj šele, da bi izračunali izgubljene milijone za lani in letos – ne želijo vzeti. Ministrstvo smo vprašali, kaj bodo s tem denarjem in ali nameravajo narediti nove izračune za leti 2021 in 2022. Odgovorili so nam, da se sredstva za dodatno opravljene storitve po interventnem zakonu »ne zagotavljajo na način, da te storitve v celoti krijejo zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, kot je bil primer za nacionalni razpis po pretekli interventni zakonodaji, temveč se bodo opravljene storitve plačevale na enak način kot običajno, torej v dogovorjenih deležih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«.

Skratka, rezerviranih 60 milijonov ne bodo porabili. In seveda niti »ocene presežnih sredstev iz dopolnilnega zavarovanja za ta namen zato ministrstvo ni pripravljalo«, še dodajajo.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>