Sodniki tožijo EU

Več krovnih evropskih sodniških združenj je vložilo tožbo zoper Svet EU, ker po njihovem mnenju ta popušča Poljski in sprejema kompromise glede neodvisnosti sodstva in sodnikov. Zahtevajo spoštovanje sodb Sodišča EU, pred katerim je bila Poljska večkrat obsojena zaradi krnitve neodvisnosti sodstva, še preden ji je Evropska unija izplačala 35,4 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.

Čeprav so sodbe nedvoumne in zahtevajo, da se morajo poljski sodniki, proti katerim je izvršilna oblast uvedla nezakonite disciplinske postopke, nemudoma vrniti na položaje, si je junija letos Poljska pri finančnih ministrih EU izgovorila blažje pogoje za pridobitev omenjenih milijard. Dovolj naj bi bilo, da odpravi sedanji politični disciplinski organ za sodnike in ga nadomesti z novim »neodvisnim in nepristranskim organom«, pred katerim morajo imeti vsi sodniki, ki jih je kaznoval sporni disciplinski organ, možnost ponovnega zagovora. Gre za rešitev, ki se izogiba jasni zahtevi iz evropskih sodb o povrnitvi v prejšnje stanje. Združena evropska sodniška združenja prav zato v tožbi opozarjajo, da gre za nespoštovanje sodbe Sodišča EU, in z njo zahtevajo, da Poljska izpolni obveznosti iz sodbe, preden bo upravičena do sredstev za okrevanje.

Na Poljskem dolgoletna vladajoča skrajno desna stranka Zakon in pravičnost izvaja sistematični prevzem sodstva. Poleg omenjenega disciplinskega organa (sestavljajo ga sodniki, ki jih izbere parlament), ki presoja pravilnost posameznih sodb in izreka disciplinske ukrepe sodnikom, so v preteklosti z znižanjem upokojitvene starosti odstranili precej vrhovnih sodnikov in imenovali svoje. Ustroj Nacionalnega sodnega sveta, ki presoja primernost kandidatov za imenovanje v sodno funkcijo, so namreč spremenili tako, da sodnikov vanj ne imenuje več sodstvo samo, pač pa politika … Slovensko sodniško društvo, ki je tudi član enega od vlagateljev tožbe, Evropskega sodniškega združenja (EAJ), vložitev tožbe podpira. Predsednica sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević meni, da skupna tožba sporoča, da so sodniki v vseh državah članicah enotni in solidarni pri branjenju sodnikove neodvisnosti, da glede tega ne sprejemamo kompromisov in da je treba sodbe Sodišča EU spoštovati in izvrševati v celoti.

Sodniki oziroma sodstvo nasploh v Sloveniji ni v podobnem položaju kot sodstvo na Poljskem. Vlada Janeza Janše je sicer v dveh letih uveljavila kar nekaj avtokratskih ukrepov po zgledu vzhodnoevropskih držav iz Višegrajske skupine, tudi v pravosodju, kjer je na vse mogoče načine pritiskala predvsem na tožilstvo, vendar je sodstvo ostalo bolj ali manj neodvisno. Podreditev sodstva, glede na to, da gre za eno izmed (neodvisnih) vej oblasti, navadno terja več časa in se tudi na Poljskem ni zgodila čez noč. Predsednica sodniškega društva opozarja, da »je tožba pomembna tudi za Slovenijo. Je opozorilo izvršni oblasti, da mora neodvisnost sodstva jemati resno in ga pomagati zagotavljati v najširšem pomenu. Z neodvisnostjo sodstva ne kaže barantati. Za vladavino prava znotraj EU, ki jo lahko zagotavlja le neodvisno sodstvo v vseh državah članicah, namreč ni nobene alternative.«