Brez milosti

Znanje jezika navadno pomembno prispeva k uspešnejši integraciji prišlekov v neko družbo. Z namenom doseči ta smiselni cilj slovenska politika oziroma vlade različnih predznakov zadnja leta delajo korake v to smer. A z redkimi izjemami in za točno določene (ogrožene) skupine država prav resno ne spodbuja ali celo omogoča učenja slovenščine, pač pa uvaja le vedno nove in vedno hujše ukrepe za tiste, ki jim ne uspe opraviti izpitov in pridobiti dokazil o znanju slovenskega jezika.

Devetindvajsetega novembra 2019 je večina v državnem zboru potrdila spremembe zakona o urejanju trga dela, ki so jih pripravili na ministrstvu za delo. Vodila ga je Ksenija Klampfer, podpredsednica tedaj še obstoječe SMC. Za tu živeče tujce iz tretjih držav – za nezaželene tujce torej, za fizične delavce z Balkana in prosilce za azil –, ki so vpisani v evidenco brezposelnih oseb in prejemajo socialno pomoč, so postavili pogoj znanja slovenskega jezika. Tak tujec, ki v enem letu od prijave v evidenco brezposelnih ne opravi izpita iz slovenščine na najnižji ravni, je iz evidence izbrisan in izgubi socialne pravice. Čeprav so se roki zaradi ukrepov za zajezitev epidemije vmes podaljšali in se prvič iztekli šele konec lanskega leta, je zavod za zaposlovanje zaradi neznanja slovenščine iz evidence brezposelnih že izbrisal 689 tujcev. V njej je sicer zdaj vpisanih 4009 tujcev iz tretjih držav, od katerih jih le slaba polovica izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika, kar 2146 tujcem pa se izteka enoletni rok, v katerem bodo ali pridobili ustrezno potrdilo o znanju jezika ali pa bodo tudi oni izbrisani.

Pogoj za socialno pomoč

Izpiti, ki jih pripravljajo in izvajajo na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri ljubljanski filozofski fakulteti, obsegajo štiri različne zahtevnostne stopnje, vedno pa so sestavljeni iz štirih sklopov – branja, poslušanja, govorjenja in pisanja. Pogosto se zgodi, da je posameznik neuspešen zgolj deloma, najpogosteje pri pisnem delu, a mora izpit potem ponovno opravljati v celoti in tudi (v drugem in vseh naslednjih poskusih) plačati polno ceno najmanj 110 evrov. Z uspešno opravljenim izpitom in s tem pridobljenim dokazilom lahko ponovno zaprosi za vpis v evidenco brezposelnih.

Vlado, ki je za nezaželene tujce uvedla dodaten pogoj za prejemanje socialne pomoči, je vodil Marjan Šarec, sestavljale pa so jo LMŠ ter SD, SMC, SAB in DeSUS. Zakon je bil potrjen s 44 glasovi za, številnimi vzdržanimi in petimi proti. Teh pet glasov so prispevali poslanci Levice, stranke, ki je uvedbi takšnega pogoja edina javno nasprotovala. Njen tedanji poslanec Franc Trček je vladi očital »mikrofašizem«. Njen poslanec Miha Kordiš pa je med razpravo dejal takole: »Ti ljudje, tudi če ne znajo slovensko, so očitno dovolj dobri, da švicajo, občasno tudi umirajo na slovenskih gradbiščih, plačujejo davke. Ko pa pride do tega, da bi koristili te svoje pravice in tudi zavarovanja iz dela, pa je kar naenkrat pomembno, ali govorijo slovensko. V Levici predlagamo črtanje teh jezikovnih izpitov.«

»Prebral sam vaš oglas za iskanje pomoči pri delu. Ja sam trenutno bez službe pa me zanimaju vse informacije, gdje je lokacija, kakšen vam je urnik za delo…«*

Danes je Marjan Šarec obrambni minister. Minister za infrastrukturo je Bojan Kumer, ki je bil v tisti vladi državni sekretar pri tedanji ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ki še čaka, da prevzame resor v tej vladi. Luka Mesec, koordinator Levice, ki je tedaj prispeval enega izmed glasov proti, je danes minister za delo in pred dnevi je od zagovornika načela enakosti prejel poziv, naj odpravi diskriminacijo državljanov tretjih držav, ki jo je zagovornik v tem primeru ugotovil v odločbi iz 26. avgusta. Zagovornik ima, če njegovo priporočilo ni upoštevano, možnost, da na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona, za katerega meni, da so v njem diskriminatorne določbe.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je, skladno s stališči Levice in z njenim znanim nasprotovanjem jezikovnemu pogoju za prejemanje socialnih pravic, novo vodstvo ministrstva »že na začetku mandata zahtevalo informacijo glede izpisov iz evidence brezposelnih oseb na podlagi tega pogoja ter informacijo o tem, kako se tečaji in izpiti izvajajo v praksi«. Poudarjajo, da je zagotavljanje brezplačnih tečajev slovenščine zagotovo tudi v interesu tujcev, saj znanje slovenščine med drugim pozitivno vpliva »na razumevanje pravic iz delovnega razmerja ter nasploh na komunikacijo in pokrivanje potreb v vsakdanjem življenju. Menimo tudi, da se z znanjem slovenščine doseže boljša in hitrejša integracija ter socialna vključenost tujcev. Seveda pa je vsakršna diskriminacija ali odrekanje pravic, ki bi tujcem sicer pripadale, le na podlagi neopravljenega izpita iz slovenščine za novo vodstvo ministrstva sporna«. Glede teh vprašanj že predvidevajo zakonske spremembe. Te so »še v fazi priprave, zato konkretnih odgovorov ne moremo podati, lahko pa rečemo, da bo na področju jezikovnega pogoja za tujce zagotovo prišlo do sprememb«.

Pogoj za stalno prebivanje

Še korak dlje v prizadevanju za olajšano integracijo na podlagi znanja jezika pa je šla vlada Janeza Janše, ki so jo sestavljale SDS, NSi, SMC in DeSUS. Gre za spremembe zakona o tujcih, ki so bile sprejete s 47 glasovi za in 35 glasovi proti in so uvedle nove sankcije za nezaželene tujce, če ti ne opravijo izpita iz znanja slovenščine. Državni zbor jih je potrdil 30. marca 2021, na dan, ko je bil potrjen tudi sporni zakon o vodah, ki je kasneje padel na referendumu, in hkrati dan pred tem, ko je začelo veljati eno od številnih skoraj popolnih zaprtij države zaradi covida, h kateremu je sodila tudi prepoved vstopa v državo za državljane držav nekdanje Jugoslavije.

Novost določa, da lahko tujci (kakopak iz tretjih držav) pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje le, če predložijo dokazilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenščine. A v tem primeru ni dovolj dokazilo o znanju slovenščine na najnižji, tako imenovani vstopni ravni (A1), ki je določena kot pogoj za ohranitev socialnih pravic. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujci iz tretjih držav po novem potrebujejo dokazilo o znanju slovenščine na drugi od štirih ravni, na tako imenovani osnovni ravni (A2). Gre za zahtevnejši izpit, pri katerem je treba pokazati več znanja v poslušanju, branju, govorjenju in pisanju slovenščine in je seveda tudi dražji. Tujci, ki bodo po petih letih neprekinjenega zakonitega bivanja zaprosili za status stalnega prebivalca, bodo po novem morali prej opraviti še en, zahtevnejši izpit iz slovenščine, čeprav so poprej za ohranitev socialnih pravic enega že opravili.

Poleg tega spremenjeni zakon pogoj znanja slovenščine uvaja tudi za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine. Družinski član, ki bo želel na podlagi združitve družine zaprositi za dovoljenje za prebivanje, bo moral predložiti dokazilo o opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na najnižji, vstopni ravni (A1).

»Prosim vas, da mi opravičite taj tedan od pouka, ker sem zbolel. Imel sem hude vroćine i boli u trebuh. Ceo tedan me nebo, ker mi je doktor prepisel strogi odmor.«*

Čeprav je bil zakon o tujcih spremenjen že marca lani, je bil za pogoj znanja slovenščine določen dveletni odložilni rok, to pomeni, da bodo novosti, v skladu s katerimi se zahteva znanje slovenščine, začele veljati aprila prihodnje leto. Z vprašanji, kako se na to pripravljajo in ali morda predvidevajo kake zakonske spremembe, še preden bi dodatne zakonodajne sankcije za tujce tretjih držav začele veljati, smo se obrnili na pristojno notranje ministrstvo, ki ga zdaj vodi Tatjana Bobnar.

Prejeli smo pojasnilo, da »potrebujemo sodobno naravnano migracijsko strategijo, pri kateri je integracija preko jezika v samem osrčju sistema«, in da se je za zdaj v sklopu razprav posvetovalnega telesa za migracije, v katerem sodelujejo tudi številne nevladne organizacije s tega področja, »na področju jezikovnega izobraževanja pokazala predvsem potreba po večjem obsegu poučevanja slovenskega jezika ter prožnejšem načinu zagotavljanja jezikovnih tečajev. Premisleki so potrebni predvsem v smeri odpiranja možnosti učenja slovenskega jezika za čim širši krog ljudi, ne glede na njihov trenutni status. Pomembno je, da upoštevamo fleksibilni pristop, da tako zajamemo čim več naslovnikov in čim bolj prispevamo k njihovemu jezikovnemu znanju.« O morebitnih spremembah zakonskih določb pa, pravijo, »bi bilo za zdaj še preuranjeno govoriti«.

Z zadnjo prenovo zakona o tujcih, ki je bila sprejeta pod vodstvom ministra Aleša Hojsa (in bo očitno obveljala tudi v prihodnje), so se sicer skrčili integracijski programi za tujce iz tretjih držav. Dotlej je veljalo, da so upravičeni do bolj ali manj neomejene količine brezplačnih programov učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo ter programov medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani in informiranja v zvezi z vključevanjem v slovensko družbo. Po novem so ti tujci upravičeni le še do »enkratnega sofinanciranja stroškov udeležbe na programih učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v višini 50 odstotkov cene programa«. 

*Izsek iz vzorčnih primerov neuspešno opravljenega pisnega dela izpita znanja slovenščine na osnovni ravni.