Niste same!

V noči na nedeljo je 22-letnik v mariborskem mestnem parku z nožem in sekiro hudo poškodoval 20-letnico. Odrezal naj bi ji bil palec, jo do neprepoznavnosti iznakazil po obrazu, porezal po ušesu in nekajkrat zabodel v predel trebuha. Po podatkih policije, ki dogodek preiskuje kot poskus umora, je bilo povod za napad ljubosumje. Storilec je žrtev domnevno zalezoval že vse od julija letos in jo prepričeval v razmerje z njim, ker pa ga je zavrnila, ji je poškodoval avto, poskušal vlomiti v družinsko hišo – naposled pa jo je iz ljubosumja skoraj umoril.

Le dober dan zatem se je na pobudo raziskovalne skupine Rezistenca, ki je ugotavljala primere spolnega nasilja v univerzitetnem okolju, v Ljubljani zbralo nekaj sto protestnikov in se udeležilo shoda v podporo žrtvam spolnega nasilja. Tega so sicer spodbudila tudi nedavna pričevanja o primerih spolnega nasilja v kulturi.

Udeleženci shoda so se zbrali na muzejski ploščadi Metelkova. Odpravili so se pred RTV Slovenija, kjer so podprli stavko zaposlenih in hkrati opozorili na poskus zlorabe primerov spolnega nasilja za politično obračunavanje, kar smo za konec tedna doživeli v oddaji Arena, in nato pred Fotopub, kjer so se domnevno dogajale spolne zlorabe. Protestniki so se nato razšli pred parlamentom.

Pri tem je treba omeniti, da spolno nasilje, predvsem nasilje nad ženskami, ni prisotno zgolj v univerzitetnem okolju ali v kulturi. Gre za širši družbeni problem. O tem priča naravnost strašljiva statistika femicidov ali intimnopartnerskih ubojev – zaradi femicida v Sloveniji umre od pet do sedem žensk na leto. Velja za najpogostejši razlog za nasilno in prezgodnjo smrt žensk pri nas.

Lahko bi trdili, da imamo v Sloveniji razmeroma dober institucionalni model pomoči žrtvam, pri čemer ključno vlogo odigrajo tudi nevladne organizacije. Z lani sprejeto redefinicijo spolnega nasilja v kazenski zakonodaji po modelu »ja pomeni ja« smo se pridružili evropskim državam, ki dejanje posilstva ali spolnega nasilja že definirajo izključno na podlagi privolitve. Pa vendar se ob vsakem novem pričevanju o spolnem nasilju ukvarjamo z vprašanjem, zakaj žrtev nasilja ni prijavila.

Kot je na shodu poudarila publicistka Maja Megla, ki je pred kratkim v zapisu opozorila na primere spolnega nasilja v kulturi, je razlogov za to več. Najočitnejši je odziv okolice, ki žrtvam še vedno pogosto ne verjame ali jim celo očita, zakaj nasilja niso prijavile prej, in strah pred posledicami in dolgotrajnimi postopki, ki bi lahko sledili prijavi. Ravno zato je tako pomembno opolnomočiti žrtve in jim omogočiti varno okolje, v katerem bodo pripravljene spregovoriti. »Vsak molk pomeni, da imamo na noge navezane ne kamne, ampak skalovje, ki ga prenašamo dalje skozi življenje. To skalovje uničuje naše zdravje, odnose in življenje. In če spregovorimo, je sicer sprva težko, ampak to nam da svobodo. In ta je predragocena,« je na shodu povedala Megla.

Shoda sta se v znak podpore udeležili pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kot je kasneje zatrdila Švarc Pipanova, bosta notranje in pravosodno ministrstvo v prihodnjih tednih in mesecih pripravili strategijo in akcijski načrt za boljše delovanje sistema podpore ter zaščite žrtev tudi v praksi.

Ključ do preprečevanja spolnega nasilja v družbi v Rezistenci vidijo med drugim v izobraževanju. »Priporočila evropskega parlamenta na področju enakosti spolov so, da se v šolske programe vpeljejo spolna vzgoja in izobraževanje o reproduktivnih pravicah, izobraževanje o spolnih stereotipih in kontinuirano izobraževanje otrok, mladostnikov o spolnem nasilju vse od vrtca do fakultete. Izobraziti je treba ne samo mlade, temveč tudi vse osebe, ki delajo z osebami z izkušnjo spolnega nasilja, kot so policisti, sodniki in tožilci,« so zapisali v pozivu, ki so ga izročili vladi.

Vendar smo bili te dni, namesto da bi se posvetili iskanju konkretnih rešitev tudi v vzgoji in izobraževanju, seznanjeni s primerom ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, ki rešitev za »ponorele hormone« fantov vidi v uvedbi pravilnika o oblačenju, ki bo učenkam preprečil nošenje preveč oprijetih majic. Verjetno ni treba poudariti, da se s tem težave spet lotevamo s povsem napačne strani.