Globe iz zlobe

Lani jeseni so najbolj izpostavljeni protivladni protestniki, predvsem Jaša Jenull, od policije (poleg drugih kazni) začeli redno, iz tedna v teden, prejemati tudi kazni v višini 700 evrov kot domnevni organizatorji neorganiziranih protestov. Odtlej smo imeli volitve, po katerih se je zamenjala vlada, njen predsednik je obljubil abolicijo za Jenulla in številne druge kaznovane protestnike, pravosodno ministrstvo je pred dnevi že predstavilo analizo policijske represije in mogoče rešitve za popravo krivic. Jenull (in drugi) pa od policije še vedno prejemajo omenjene plačilne naloge za dogodke iz časa prejšnje vlade, čeprav jih je nova vlada označila za krivične in napovedala popravo krivic. Položaj je nenavaden, skorajda shizofren.

»Dali smo obljubo in jaz jo ponavljam: sprejeli bomo abolicijo, da se vse te kazni, ki so bile izrečene, tudi če so bile že plačane, anulirajo,« je 9. maja v pogovoru z Marcelom Štefančičem v Slovenskem mladinskem gledališču dejal bodoči predsednik vlade Robert Golob. V mislih je imel različne kazni, ki jih je policija med epidemijo nezakonito izrekala brez podlage v zakonu, in kazni, ki jih je izrekala protivladnim protestnikom z namenom zastraševanja. Prva konkretna poteza nove vlade je bila po prevzemu oblasti odstop od tožb zoper Jenulla, ki jim je sicer državno odvetništvo ves čas nasprotovalo, a ga je prejšnja vlada prisilila k vlaganju. Med njimi je bil tudi zahtevek za povračilo stroškov, ki naj bi jih policija imela z varovanjem enega samega shoda in naj bi znašali 34 tisoč evrov.

Pred dnevi, 7. septembra, se je vlada že seznanila z analizo prekrškovnih ukrepov in glob, ki jih je policija izrekala v dobrih dveh letih epidemije, ki sta se ujemali z mandatom prejšnje vlade. Notranjemu in pravosodnemu ministrstvu, ki je analizo tudi opravilo, je naložila, naj pripravita pravno podlago za popravo krivic. Ta bo po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan vključevala spremembo zakonodaje ter odpravo in ustavitev tekočih prekrškovnih postopkov in celo vračanje že plačanih (nezakonito izrečenih) kazni. Analiza je sicer pokazala, da je bilo uvedenih približno 62 tisoč prekrškovnih postopkov, skupen znesek glob za prekrške po zakonu o nalezljivih boleznih in zakonu o javnih zbiranjih pa je skoraj šest milijonov evrov.

Na isti dan je Jaša Jenull prejel odločbo o prekršku, v kateri mu policija očita, da kot organizator shoda izpred leta dni (17. septembra 2021) tega ni prijavil na policiji, in mu zaradi tega izreka kazen 700 evrov in 70 evrov za stroške postopka. Jenull pojasnjuje, da je takšnih plačilnih nalogov doslej prejel že več kot 40 in »od volitev že vsaj kakih deset. Še vedno povprečno prejmem vsaj eno tako odločbo na teden. In to čeprav se pred tem na poziv policije vedno izjasnimo o okoliščinah in med drugim citiramo odločbo ustavnega sodišča, ki je zaščitila pravico do javnega zbiranja tudi na neorganiziranih shodih. To početje policije pa tudi po nepotrebnem obremenjuje državo, predvsem sodstvo, saj vsakič podamo zahtevo za sodno varstvo in gre zadeva na sodišče.«

Jenull je kazni kot organizator protestov začel dobivati, potem ko je notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa policiji dalo navodilo, kako »razumeti« zakonodajo, da bo mogoče sploh izdajati takšne kazni. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) namreč zelo natančno določa, kdo je organizator shoda, to je »fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom«. Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije pojasnjuje, da navodilo notranjega ministrstva »širi zakonsko definicijo organizatorja, ki nima nobene podlage v ZJZ, zaradi česar gre za prepovedano analogijo«.

Hojs policiji: Kaznujte protestnike!

Dokument namreč policiji, ki je dotlej glede tega delovala zgolj na podlagi zakona in zato ni kaznovala izstopajočih protestnikov kot organizatorjev shoda, predstavlja, na katere načine, ki jih zakon ne predvideva, je mogoče določiti (in kaznovati) domnevne organizatorje neorganiziranih shodov. Policiji so recimo zapovedali, naj kot organizatorja shoda razume tistega, ki je »prvi določil kraj, čas in program shoda in ki dejansko poziva in vabi na shod«. Če to ni mogoče, naj bi bilo organizatorja mogoče določiti tudi kasneje, in sicer vse tiste, ki »nagovarjajo udeležence, jih pozivajo in usmerjajo ter vodijo potek shoda (npr. pozdravljanje navzočih, seznanjanje z namenom shoda, predstavitev programa, usmerjanje poteka shoda …)«. Če tudi to ne uspe, notranje ministrstvo policiji predlaga še tretji način – iskanje organizatorja po shodu: »Menimo namreč, da je vsakogar, ki po izvedenem shodu nastopa pred mediji z namenom, da podaja oceno o ’uspešnosti’ izvedenega shoda in seznanja o morebitni ’potrebnosti’ po novem shodu, lahko šteti kot organizatorja (ali vsaj enega izmed organizatorjev) shoda.«

Kadri prejšnje vlade v policiji še naprej s pridom izkoriščajo svojo »samostojnost« za nadaljnji protizakonit obračun z bolj izpostavljenimi protestniki.

Policija je res nehala izdajati kazni po neustavnem zakonu o nalezljivih boleznih, dokončno, ko je vodenje prevzel Boštjan Lindav. A represijo zoper protestnike nadaljuje na podlagi drugih zakonov, ki še veljajo, recimo »na podlagi« zakona o javnih zbiranjih. S policije smo prejeli pojasnilo, da izvaja naloge in pooblastila na podlagi veljavnih zakonov, podzakonskih predpisov in drugih pravnih virov, ki neposredno vplivajo na njeno delo, kot so odločbe ustavnega sodišča in sodna praksa rednih sodišč, pri svojem delu pa upošteva tudi usmeritve in obvezna ministričina navodila. K temu dodaja, da »morajo prekrškovni organi v policiji te postopke voditi zakonito, strokovno in objektivno, upoštevajoč veljavno zakonodajo. Na odločanje prekrškovnih organov v posameznem prekrškovnem postopku pa ne more in ne sme vplivati ne vodstvo posamezne policijske enote, še manj pa vodstvo policije.« S tem so želeli med vrsticami povedati, da so policisti, ki izdajajo odločbe o prekrških, pri svojem delu samostojni. In da to samostojnost več kot očitno kadri prejšnje vlade v policiji še naprej s pridom izkoriščajo za nadaljnji protizakonit obračun z bolj izpostavljenimi protestniki.

Na ministrstvu za notranje zadeve ponovno poudarjajo, da je ministrica Tatjana Bobnar preklicala usmeritve in navodila, ki jih je policiji dal njen predhodnik Aleš Hojs, in izdala nove, ki so skladni z odločbo ustavnega sodišča in ne kriminalizirajo več neorganiziranih shodov, saj kot pravi ministrica: »Če je zbiranje mirno in udeleženci niso nasilni, mora policija pokazati določeno stopnjo tolerance, čeprav je shod neprijavljen ali zanj ni bilo pridobljeno dovoljenje – toleranco mora pokazati ne le v zvezi z uporabo sile, ampak tudi pri nadziranju javnega shoda in kaznovanju ter drugačnem ukrepanju po shodu.« Dodaja še, da so nekaj dilem v zvezi dogajanjem na protestih zadnja leta »v teh dveh mesecih že razčistili in obljubljam, da bomo tudi preostale, ker nova normalnost, ki smo ji bili priča v zadnjih dveh letih, ni normalna, ker ni temeljila na stroki in spoštovanju človekovih pravic in se ne sme več ponoviti«.

Organizator shoda je vsak, ki ali »poziva na shod« ali »nagovori udeležence shoda« ali pa »v medijih podaja oceno o uspešnosti shoda«?

Vrhovno tožilstvo: Kazni so nezakonite!

Navodila, ki jih je policiji dala Bobnarjeva, sicer vsebujejo tudi mnenje vrhovnega tožilstva, podano z namenom razjasnitve pomena pojma »organizator shoda«. V mnenju, ki ga je pripravila vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante, piše, da je prej omenjeno navodilo notranjega ministrstva iz časov ministra Hojsa v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, lansko sodbo ustavnega sodišča ter v nasprotju z ustavo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Poleg tega vrhovna tožilka povsem jasno zapiše tudi: »Ni moč vloge organizatorja pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri izražanju svojih stališč ali so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo ESČP.« Na koncu policiji še predlaga, naj neha izdajati (nezakonite) odločbe o prekršku zoper domnevne organizatorje shodov, dokler ne bo znana sodna praksa, ki bo nastala na podlagi prvih razsodb v teh primerih, pa tudi na podlagi odločitev vrhovnega tožilstva v konkretnih primerih.