Urednik in pisec Demokracije kazensko obsojena

Obsodba sovražnega govora

Že njegovega nekdanjega odgovornega urednika Jožeta Biščaka in nekdanjega pisca Aleksandra Škorca obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi širjenja sovražnega govora v tem mediju. Ne glede na to, da je medij v (so)lasti politične stranke SDS, gre za medijsko podjetje, ki je vpisano v razvid medijev. Obsodbe novinarjev, sploh kazenske, zaradi njihovega dela je treba vedno vzeti resno.

Kaj se je zgodilo? Sta ogroženi svoboda izražanja in medijska svoboda, ki sta prvi pogoj vsake kolikor toliko spodobne demokracije? Ali pa je sodišče zavarovalo pravice, ki jih varuje (kazenska) prepoved spodbujanja in razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi narodne, rasne, verske ali etnične pripadnosti, spola, barve polti …?

Decembra 2020 so v Demokraciji objavili Škorčevo kolumno Presežki 5. V njej je avtor zagovarjal tezo, da imajo različne rase različno DNK, kar bi veljalo izkoristiti in s točno za ta namen ustvarjenim biološkim orožjem iztrebiti nebelske rase, kot to počnemo z nekaterimi vrstami škodljivcev ali plevelov. To naj bi sicer storil kar bog, da obvaruje belo raso, ki »ji je bilo dano krščanstvo in s tem možnost duhovnega napredka. Tudi Jezus je bil bel. Z razlogom. Ni bil črn niti rumen.«

Na zgražanje javnosti so se že tedaj v Demokraciji odzvali, da gre kakopak za satiro. A kdor pozna vsebine in uredniško politiko tega medija, res ni pomislil na satiro. Zapisano je bilo skladno s tem, kar medij zagovarja tudi drugače. Predvsem je to očitno pri vprašanju beguncev in migracij z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Dve leti pred tem, avgusta 2018, je na naslovnici objavil fotografijo belopolte ženske, ki jo grabijo roke moških temnejše polti, poleg katere je pisalo »Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev«.

Niso pa se vsi zgolj zgražali. Zoper urednika in pisca je bilo podanih več kazenskih ovadb zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja, nestrpnosti do drugačnih po 297. členu kazenskega zakonika. Ovadbo je podal filozof dr. Boris Vezjak, pa tudi ljubljanski župan Zoran Janković in ljubljanski mestni svet kot kolektivni organ. Leto kasneje je tožilstvo vložilo obtožnico in začelo se je sojenje, ki se je pred dnevi končalo z obsodbama za urednika in pisca. Oba sta napovedala pritožbo.

Obsodba za sovražni govor je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Pravosodje, predvsem tožilstvo, že dolga leta dikcijo 297. člena kazenskega zakonika tolmači zelo ozko. Do zdaj je veljalo, da je mogoče pravno procesirati javno spodbujanje sovraštva le, če lahko nastane resna nevarnost za (fizično) ogrožanje javnega reda in miru oziroma skupine ljudi, zoper katero so sovražne besede usmerjene. Tokrat je bila obsodba izrečena, čeprav ta pogoj ni bil izpolnjen.

Vezjak meni, da se je to zgodilo na podlagi drugega odstavka tega člena, ki ogrožanja miru in ljudi ne postavlja kot nujni pogoj za kaznivost izrečenih besed. Takole piše v drugem odstavku: »Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu.« Verjetno ima Vezjak prav. Več bomo izvedeli, ko bo sodba javno objavljena in ko bo o primeru odločalo sodišče na drugi stopnji.