Necepljena Slovenija

Večina zdravstvenih domov po Sloveniji je v tem tednu prejela posodobljeni cepivi zoper novi koronavirus, ki sta prilagojeni na še vedno prevladujočo različico omikron. Cepivi sta registrirani za uporabo kot poživitveni odmerek in ne kot del osnovnega cepljenja. V priporočilih za cepljenje, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, cepljenje s prvim poživitvenim odmerkom priporočajo prav vsem odraslim osebam, ki se lahko po želji odločijo tudi za cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Je pa slednji posebno priporočen najranljivejšim skupinam, kroničnim bolnikom in starejšim od 60 let.

Cepljenje predvsem najranljivejših pred prihajajočimi meseci, ko lahko spet pričakujemo porast števila okužb in verjetno tudi bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, je poleg nošenja mask v zaprtih javnih prostorih še vedno najbolj učinkovit ukrep v boju zoper epidemijo. Vendar pa se Slovenija po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni kljub temu nahaja na repu evropskih držav – in to že pri cepljenju starejših, ne le pri vsej populaciji. Za cepljenje s prvim poživitvenim odmerkom se je do danes v Sloveniji odločilo skoraj 60 odstotkov starejših, medtem ko evropsko povprečje znaša 84 odstotkov. Z drugim poživitvenim odmerkom pa sta se v Sloveniji doslej cepila komaj slaba dva odstotka starejših, medtem ko evropsko povprečje znaša 15 odstotkov. Italija, Irska in Portugalska so države, ki so s prvim poživitvenim odmerkom uspele cepiti praktično vse prebivalstvo in starejše od 60 let, nesporni zmagovalci cepljenja z drugim poživitvenim odmerkom pa so Švedi, ki so doslej cepili več kot 60 odstotkov starejših.

Če bi torej resnično hoteli uvesti »švedski model« odziva na epidemijo, kar sta pred volitvami napovedovala premier Robert Golob in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, bi se morala vlada zdaj na vso moč truditi, da znova zgradi zaupanje v cepljenje, ki je bilo zaradi pretirano represivnih ukrepov izgubljeno v času Janševe vlade, ljudi, predvsem najranljivejše skupine, pa prepričati, naj se cepijo. Golobova vlada bi morala prepričati za cepljenje, s kampanjo in javnimi pozivi, vsaj 345 tisoč starejših, ki so se že odločili za prvi poživitveni odmerek.

Golobova vlada bi morala prepričati za cepljenje – s kampanjo in javnimi pozivi – vsaj 345 tisoč starejših, ki so se že odločili za prvi poživitveni odmerek. A premier molči.

Vendar pa nacionalne kampanje, ki bi spodbujala k cepljenju, vsaj doslej nismo zaznali. Promocije cepljenja na nacionalni ravni praktično ni zaznati že več mesecev.

Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Branko Gabrovec pravi, da »trenutno vse aktivnosti na NIJZ že potekajo v tej smeri. Gradivo in kampanja se pripravljata, naš center za komuniciranje pa praktično ves svoj trud vlaga v to, da bi s kampanjo povečali odstotek precepljenosti.« Kdaj se bo začela promocijska kampanja, ne ve natanko, a zagotavlja, da kmalu.

Poleg tega pa v oči bodejo tudi redki termini za cepljenje. V zdravstvenem domu Ljubljana so prejšnji teden zaznali visoko zanimanje, kar gre pripisati dejstvu, da posodobljeno cepivo še ni bilo na voljo v preostalih zdravstvenih domovih po državi, zato so se v Ljubljano prihajali cepit z vseh koncev Slovenije. Zaradi velikega zanimanja so poleg četrtkovega in petkovega termina ta teden uvedli še sobotni termin, po Ljubljani pa so začele delovati tudi mobilne cepilne enote sicer zasebnih ponudnikov, ki v različnih terminih in na različnih lokacijah cepijo večino dni v tednu.

A dostop do cepljenja še vedno ostaja otežen drugod po državi. Ponekod se je mogoče cepiti zgolj en dan v tednu, v najskrajnejših primerih zdravstveni domovi omogočajo cepljenje le eno uro v tednu.

Na NIJZ pravijo, da se težave zavedajo, zato so zdravstveno ministrstvo »jasno pozvali, naj čim prej zagotovi potrebne kapacitete« in tistim, ki bi se želeli cepiti, to tudi omogoči, zatrjuje Gabrovec. Na potezi je torej zdravstveno ministrstvo.