Sojenje v zadevi Trenta

Leto 1992 je eden izmed mejnikov v politični karieri Janeza Janše. Spomladi tega leta je drugič (in zadnjič) zamenjal politično stranko – po članstvu v Zvezi komunistov Slovenije in Slovenski demokratični zvezi se je včlanil v tedanjo Socialdemokratsko stranko Slovenije in jo leto pozneje prevzel. Tiste pomladi je poleg tega prvič postal član vlade, in sicer minister za obrambo. Kupil pa je tudi zemljišče v Trenti.

Trinajst let kasneje, na pomlad 2005, je bil novopečeni predsednik vlade. Poleti tistega leta si je kupil tudi novo, večje, 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču glavnega mesta, na Komenskega ulici. Nakup, vreden 236 tisoč evrov, je financiral s prodajo manjšega ljubljanskega stanovanja na Neubergerjevi ulici, za katero je iztržil 91 tisoč evrov, in prodajo omenjene parcele v Trenti, ki jo je prodal za 131 tisoč evrov. Petinštirideset kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane je tedaj prodal za dobro ceno, a še vedno za precej manj kot 15 tisoč kvadratnih metrov veliko formalno zazidljivo, v praksi pa nezazidljivo in neuporabno zemljišče v Triglavskem narodnem parku.

Leta so tekla in Janša je februarja 2012 ponovno prevzel vodenje vlade. Prvi zapisi o spornosti posla z zemljiščem v Trenti in z njim povezanimi posli so se sicer v medijih pojavili že leto pred tem, komisija za preprečevanje korupcije pa je sum kaznivega dejanja policiji naznanila na začetku leta 2013.

Do ugotovitve, da bi utegnilo iti za kaznivo dejanje, je komisija, ki jo je tedaj vodil Goran Klemenčič, prišla med pregledom premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank, ki je bil nazadnje tudi razlog za odstop druge Janševe vlade. Zaradi očitkov poročila protikorupcijske komisije, da Janša ne more pojasniti izvora svojega premoženja, je iz koalicije izstopila tedanja Državljanska lista Gregorja Viranta in vlada ni več imela večine v državnem zboru.

17 let

Tožilstvo je ovadbo prejelo leto kasneje in vložilo zahtevo po preiskavi. Ta je potem trajala šest let, do februarja 2020. Prvega oktobra tega leta je tožilstvo vložilo obtožnico, a pravnomočna je postala šele marca letos. Postopek ugotavljanja pravnomočnosti obtožnice se je vlekel kar leto in pol, ker je premierov pravni zastopnik Franci Matoz vlagal predloge za izločitev treh članov sodnega senata, ki naj bi odločal o ugovorih zoper obtožnico. Postopek se je potem slavno zavlekel tudi zato, ker Janša ni prevzemal sodne pošte in je sodišče za vročanje te (šlo je za odločitve sodišča o predlogih za izločitev treh sodnikov) moralo najeti pooblaščenega sodnega vročevalca. Ker je bil predlog za izločitev sodnikov zavrnjen, je Matoz na vrhovno sodišče vložil predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, češ da je zaradi sojenja v zadevi Patria ljubljansko sodišče neprimeren kraj za presojanje krivde Janeza Janše.

Gradbeno podjetje, ki je od predsednika vlade odkupilo zemljišče v Trenti, je v času njegove vlade z državo sklepalo večdesetmilijonske posle.

A še preden je vrhovno sodišče lahko odločalo o tem, je moralo odločiti še o (prav tako Matozovem) predlogu za izločitev več vrhovnih sodnikov iz odločanja o prenosu pristojnosti in seveda o predlogu za izločitev predsednika vrhovnega sodišča. Pravzaprav gre za identičen scenarij, kot ga je za začasno ohromitev vrhovnega sodišča Matoz uporabil v več zadevah pred tem. Vrhovno sodišče je na koncu ugodilo predlogu za prenos pristojnosti in to decembra lani preneslo na sodišče v Celju. Tudi to si je vzelo nekaj časa in prvo obravnavo razpisalo pol leta po tem, ko je bila obtožnica že pravnomočna – 5. oktobra, ko se bo sojenje (morda) začelo. Zadeva zastara konec marca 2025. Nemara se dve leti in pol na prvi pogled zdita veliko, a sojenje, ki bo zagotovo vsaj enkrat (če ne večkrat) prepotovalo celotno pot od prvostopenjskega sodišča prek višjega do vrhovnega, se ni še niti začelo.

Super parcela, super cena?

Zakaj je posel z zemljiščem v Trenti po mnenju tožilstva sporen? Zakaj je sporen tudi po mnenju sodišča, kjer je obtožnica uspešno prestala dolgotrajen in zahteven ugovorni postopek in postala pravnomočna? Kaj je Janša storil, da je bila zoper njega vložena obtožnica, v kateri mu tožilstvo očita zlorabo položaja in pravic oziroma pomoč pri tem kaznivem dejanju zaradi preprodaje nepremičnin in povezanih poslov, s katerimi naj bi bil pridobil več kot sto tisoč evrov protipravne premoženjske koristi, za kar kazenski zakonik predvideva do osem let zapora?

Janša je parcelo v Trenti leta 1992 kupil za tedanjih 350 tisoč tolarjev oziroma 1460 evrov – z upoštevanjem inflacije bi to danes znašalo okoli 5000 evrov. Za parcelo je torej odštel dve, morda tri ministrske plače. Leta 2005 jo je prodal za 131 tisoč evrov. Tako kot to parcelo, ki jo je prek gradbenega podjetja Eurogradnje dejansko prodal gradbenemu podjetju Imos, je v tistem času istemu gradbenemu podjetju prodal tudi manjše ljubljansko stanovanje. To je prodal po visoki, a vsaj načeloma tržni ceni 91 tisoč evrov, zemljišče v Trenti pa se zdi že na prvi pogled preplačano.

Janša je tudi novo trisobno stanovanje na Komenskega ulici kupil od podjetja Imos. Pravzaprav je to podjetje v zameno za novo nepremičnino »v ceno vzelo« dve drugi kupčevi nepremičnini – manjše ljubljansko stanovanje in zemljišče v Trenti. S tem ni načeloma nič narobe, težava je v tem, da zaradi (ne) uporabnosti zemljišča v Trenti, to (če ne štejemo ocen cenilcev, ki jih je angažirala Janševa obramba) nikoli ni bilo ocenjeno na več kot 20 tisoč evrov. In cenitev je bilo v zadnjih letih res veliko. Tudi ko se je kasneje zemljišče znašlo na dražbi, ker je šlo podjetje Imos v stečaj, je bila izklicna cena, ki jo je določila sodna cenilka Breda Zorko, zgolj 17.655,10 evra. Gre pač za zemljišče, na katerem je od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja le 58 kvadratnih metrov ruševin in ki leži v Triglavskem narodnem parku, kjer so vsi gradbeni posegi skoraj popolnoma prepovedani, dostop do zemljišča pa ni mogoč niti z avtom, ampak le po majhni brvi čez reko Sočo.

Morda se je v poosamosvojitvenih letih, ko so veljali še precej ohlapni gradbeni predpisi, ki so se še bolj ohlapno spoštovali in izvajali, nakup takšnega zemljišča zdel dobra naložba. Leta 2005, ko naj bi bilo s prodajo zemljišča storjeno domnevno kaznivo dejanje, se zdi, pa je bilo zemljišče (realno) vredno kvečjemu manj, ne pa nekajdesetkrat več. V Triglavskem narodnem parku veljajo najstrožje omejitve glede posegov v prostor, obnov porušenih objektov, kaj šele nadomestnih gradenj ali novogradenj. Gradbene posege na tej parceli, ki leži na območju z najstrožjim varstvenim režimom, poleg zakona o Triglavskem narodnem parku onemogočata še zakon o ohranjanju narave in zakon o vodah.

A na omenjeni dražbi, ki je potekala po uvedbi sodne preiskave zoper Janšo v tej zadevi, je, potem ko so dražilci zvišali ceno, zemljišče nazadnje za 127 tisoč evrov kupil Damjan Podjed, lastnik nepremičninske agencije Nepremičnina, d. o. o., iz Kranja. Zemljišče je kasneje zamenjalo še nekaj lastnikov in se še naprej prodaja, nobeden od lastnikov pa se, za čuda, ni lotil kakšnih posegov, s katerimi bi si povrnil naložbo ali celo kaj zaslužil. Janša je sicer na zaslišanju pred protikorupcijsko komisijo leta 2013 zatrjeval, da je bila nakupna cena leta 2005 tako visoka, ker zemljišče ponuja »možnost gradnje devetih ali desetih apartmajev«.

Do zastaranja sta ostali dve leti in pol. Na prvi pogled se zdi veliko, a sojenje, ki bo zagotovo prepotovalo celotno pot od prvostopenjskega sodišča prek višjega do vrhovnega, se ni še niti začelo.

Enako čudna kot skoraj identična nakupna cena v času, ko je Janša prodajal zemljišče, in 11 let kasneje, ko se je to prodajalo na dražbi, je čudna že sama prvotna cena. Ne gre zgolj za to, da je 131 tisoč evrov visoka cena za omenjeno zemljišče, pač pa je še bolj nenavadno, da je seštevek cene malega stanovanja in parcele v Trenti znašal skoraj točno toliko, kolikor je Janšo stalo novo stanovanje. Kolikšne so možnosti, da ima nekdo v lasti ravno dve nepremičnini, ki skupaj staneta toliko, kot stane nova nepremičnina? Najbrž ta možnost obstaja, čeprav se ne zdi prav verjetna. Verjetneje se zdi, da je bila vsaj ena od obeh cen prirejena, v tem primeru navzgor.

A zakaj ne bi nekdo kupil nečesa po napihnjeni ceni, če si to želi? Zakaj ne bi nekdo nekaj plačal po nekajkrat višji ceni od tržne? Je to prepovedano? To preprečuje kak predpis? Gre za ultrakapitalistični in načeloma zavržni argument, ki pa bi ga vseeno lahko slišali iz ust obrambe. A po naših podatkih v zadevi Trenta ni uporaben. Kupec Janševe parcele v Trenti ni bila fizična oseba, ampak – kot rečeno – pravna, podjetje, gospodarska družba. Za te pa zakonodaja določa, da morajo upoštevati interese družbe, delovati skladno z namenom družbe, to pomeni tudi, da s posli načrtno ne ustvarjajo izgube, ne kupujejo nepremičnin po nerealističnih cenah, recimo.

Seveda je na posel gradbenega podjetja s predsednikom vlade mogoče pogledati tudi z drugega zornega kota. Čeprav je gradbeno podjetje zemljišče v Trenti preplačalo za okoli sto tisoč evrov, je v času Janševe vlade ustvarjalo milijonske posle. Z državo. Od leta 2004 do 2008 za več kot 69 milijonov evrov poslov, največ leta 2007 in 2008. A v tem primeru bi šlo za podkupovanje. In ko smo ravno pri tem, Janša je od Imosa prek Eurogradenj brez očitnega razloga prejel nakazilo 130 tisoč evrov že marca 2005. Tega nakazila seveda ne bi bilo, če nakazovalcem ne bi nekdo posredoval svojega računa in drugih podatkov za nakazilo. A »nepojasnjeno« nakazilo je Janša takrat podjetju nemudoma vrnil. Le pol leta kasneje pa je istemu podjetju prodal parcelo v Trenti – za enak znesek.

30 let

Leta 1992
Janša prvič postane minister in za današnjih približno 5000 evrov kupi zemljišče v Trenti.

Marca 2005
Janša, tedaj predsednik vlade, od podjetja Eurogradnje na svoj račun prejme 130 tisoč evrov. In jih podjetju nemudoma vrne.

Avgusta 2005
podjetje Imos prek Eurogradenj od Janše odkupi zemljišče v Trenti za 131 tisoč evrov. Sočasno to podjetje od njega odkupi tudi manjše stanovanje za 90 tisoč evrov in mu proda večje stanovanje za 236 tisoč evrov.

Leta 2011
se v medijih pojavijo prvi zapisi o morebitni spornosti posla nekdanjega predsednika vlade z gradbenim podjetjem.

Leta 2012
zadevo preverja komisija za preprečevanje korupcije in policiji sum kaznivega dejanja naznani na začetku leta 2013.

Leta 2014 
zadevo prejme tožilstvo in vloži zahtevek za sodno preiskavo.

Januarja 2016
stečajni upravitelji podjetja Imos zemljišče prodajajo na dražbi. Izklicna cena je dobrih 17 tisoč evrov, večina dražiteljev odneha pri 30 tisoč evrih, preostali štirje dražijo do prodajne cene 127 tisoč evrov.

Februarja 2020
se po šestih letih konča sodna preiskava.

Oktobra 2020
tožilstvo vloži obtožnico zoper Janeza Janšo in še dva soobtožena nekdanja direktorja obeh gradbenih podjetij. Janši očitajo zlorabo položaja s predvideno kaznijo do osem let zapora.

Marca 2022
obtožnica po letu in pol trajajočem ugovornem postopku postane pravnomočna. 5. oktobra 2022 naj bi se začelo sojenje na okrožnem sodišču v Celju.

Marca 2025
bo zadeva zastarala, če o njej do tedaj ne bo pravnomočno odločeno.