Poskus varovanja medijske svobode

Lani spomladi, ko Janševa vlada z namenom vplivanja na uredniško politiko že četrti mesec zapored ni plačala storitev javne službe Slovenski tiskovni agenciji, so predstavniki evropske komisije na čelu s komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourovo ugotovili, da EU potrebuje medijsko zakonodajo, ki bo varovala medijsko svobodo. In ko je komisarka letos poleti sporočila, da se predlog takšne zakonodaje že pripravlja, sploh ni skrivala, da so povod zanjo tudi medijske razmere v Sloveniji, to, da je ena politična opcija prevzela javno RTV. Zdaj je postalo jasno, kako namerava EU varovati medijsko svobodo v državah članicah, ki tega niso sposobne same.

Predlog evropske zakonodaje za varstvo medijske svobode predvideva preprečevanje političnih vplivov na uredniško politiko, povečevanje transparentnosti medijskega lastništva in financiranja medijev. Pristojnost za nadzor izvajanja nove zakonodaje v državah članicah dobiva poseben nadzorni organ za medijsko svobodo na ravni EU, ki naj bi izvajal nadzor nad vsemi mediji, ne le nad avdiovizualnimi, kot je (v omejenem obsegu) veljalo do zdaj. Sliši se protislovno – politični organ za preprečevanje političnega vpliva na medije? A izredne razmere terjajo izredne ukrepe – povod za tako drastične spremembe na ravni EU pa so kot rečeno medijske razmere v Sloveniji, ki kažejo, kako hiter je lahko politični prevzem ( javnih) medijev.

In kakšne so novosti, ki jih prinaša nova vseevropska medijska zakonodaja in jih bo nadzoroval medijski regulator evropske komisije, ki bo strokovni organ, sestavljen iz predstavnikov nacionalnih medijskih regulatorjev? Posebna pozornost se namenja javnim medijem. Bistvo naj bi bilo pregledno in stabilno financiranje teh medijev in hkrati strokovna merila za imenovanje direktorjev in drugih vodstvenih kadrov, kar naj bi preprečevalo politična imenovanja.

Predvidena je krepitev uredniške neodvisnosti v medijih nasploh, torej tudi v tistih v zasebni lasti. Glede teh bo zahtevana lastniška transparentnost, to pomeni razkritje lastniške strukture medijev. Medijska zakonodaja prinaša še druge, na videz samoumevne, a vedno nujnejše norme. Recimo glede neposrednega ali posrednega oglaševanja države v zasebnih medijih – to bo moralo biti pregledno in nediskriminatorno. Posebna pozornost je namenjena varstvu novinarskih virov in novinarjev samih, saj je vključena prepoved vohunjenja za novinarji in njihovimi bližnjimi z vohunsko programsko opremo.

S predlogom evropske zakonodaje za varstvo medijske svobode so zadovoljni v Evropski federaciji novinarjev (EFJ) in tudi v Društvu novinarjev Slovenije. V njem dodajajo, da v Sloveniji sicer že imamo večino varovalnih mehanizmov, ki se zdaj uvajajo na evropski ravni, a to ni preprečilo političnega napada na STA in RTV.