Nevladne teroristične organizacije?

Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev.

Akcijski načrt so usmeritve represivnim in varnostnim organom, kako in na katerih področjih delovati pri preprečevanju terorizma. Ni sicer označen kot tajen ali zaupen, a ga ne prejšnja ne ta vlada ne želita razkriti, »saj bi razkritje podatkov iz tega dokumenta lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organov,« kot pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Janševa vlada je torej odredila tajni nadzor nad organizacijami s področja migracij, ki se »predstavljajo kot čezmejne ali mednarodne nevladne organizacije oz. njihove podružnice«. Nadzor pa naj bi izvajali »policija, slovenska obveščevalno varnostna agencija (SOVA) in drugi deležniki«. Javnost za to sploh ne bi vedela, če ne bi 15. septembra sedanja vlada na predlog notranje ministrice Tatjane Bobnar omenjenega določila črtala iz akcijskega načrta. Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da je ministrica »predlagala spremembo po ponovnem temeljitem pregledu vsebine akcijskega načrta in ugotovitvi, da predlagana akcija, kjer je bilo kot nosilec določeno ministrstvo za notranje zadeve, ni ustrezna. Vnos te zahteve v akcijski načrt tudi ni bil usklajen z medresorsko delovno skupino za protiterorizem, ki je vsebinski nosilec akcijskega načrta.«

Janševa vlada je prehitro padla, da bi dejansko začela s tajnimi metodami nadzorovati nevladnike. Toda danes imamo črno na belem, da je to načrtovala.

Iz Hojsovega navodila je razvidno, da so poskušali doseči, da bi ta nadzor izvajala tudi državna obveščevalna agencija Sova. O tem pričajo besede in besedne zveze, ki se nanašajo na nevladne organizacije, kot so »čezmejne«, »mednarodne«, »podružnice tujih organizacij« – ravno nadzor nad takimi organizacijami je namreč temeljna naloga Sove po zakonu. Seveda pa bi tajni nadzor, če bi se zanj odločili, primarno izvajala policija.

Notranje ministrstvo, ki je bilo v akcijskem načrtu predvideno kot nosilec nadzora nad nevladniki, pojasnjuje, da teh aktivnosti ni izvajalo in tudi ni podalo »nobenih usmeritev sodelujočim na aktivnostih«. Za dejanski nadzor nad nevladniki naj bi bilo torej vladi Janeza Janše zmanjkalo časa, saj je izgubila oblast, sedanja vlada pa je omenjeno določilo že črtala iz načrta.

Nadzor nad nevladnimi organizacijami je sicer značilnost avtokratskih režimov, izvaja ga na primer madžarska vlada, na Madžarskem morajo nevladne organizacije prijavljati prejetje denarja iz tujine, pomoč beguncem pa se tam kaznuje. Jošt Žagar iz civilne iniciative Info Kolpa pojasnjuje, da je kriminalizacija delovanja organizacij, ki opozarjajo na sistematične kršitve temeljnih pravic, praksa, s katero države v regiji že nekaj časa skušajo utišati nevladne organizacije: »Na različne oblike nadzora, zasliševanja, zastraševanja in sodne postopke proti aktivistom že več let opozarjajo organizacije na Hrvaškem. Šlo je za nevaren korak v smeri uporabe tajnega policijskega nadzora nad delovanjem organizacij, ki javno nasprotujejo državnemu nasilju nad migranti.« Info Kolpa je sicer del čezmejne mreže nevladnih organizacij, ki je v obliki Črne knjige nezakonitih vračanj javnosti predstavila pisne in fotografske dokaze o nečloveškem ravnanju z ljudmi, ki jih Slovenija zavrača na meji in vrača Hrvaški, ta pa potem BiH.

Tarča nadzora so bile poleg Info Kolpe gotovo tudi številne druge nevladne organizacije. Vsem je namreč mogoče očitati mednarodno, čezmejno delovanje. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) recimo redno sodeluje z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR), ta financira številne njegove projekte, ki se nanašajo na delo z begunci. Zaradi svojega delovanja (ob meji) je v preteklosti že imel težave z oblastmi, recimo z vlado Mira Cerarja. Tedanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je centru očitala zagotavljanje nedovoljene pravne pomoči beguncem in celo zagotavljanje pomoči pri nedovoljenih prehodih meje. Zoper njega je vložila kazensko ovadbo, a so jo na tožilstvu zavrgli. Direktorica PIC Katarina Bervar Sternad poudarja, da se kriminalizacija dela in aktivnosti nevladnih organizacij ter civilne družbe v okviru pomoči migrantom v zadnjem času v EU pogosto vključuje v pravne okvire, ki se nanašajo na preprečevanja terorizma. Prav to se je zgodilo tudi pri nas.

Določila zdaj ni več v akcijskem načrtu. A v veljavi je bilo osem mesecev, javnost pa o tem ni vedela nič.