Golobovo dobrikanje NSi

Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi.

Podobnemu vzorcu smo bili priča nekaj dni prej pri zamenjavi nadzornikov v še dveh družbah, in sicer v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE) in družbi 2TDK, ki gradi drugi tir. Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi prijatelj in bivši sodelavec premiera Roberta Goloba ter nekdanji predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, je v HSE zamenjal vse nadzornike, razen enega, spet tistega iz kvote NSi, Denisa Beleta. Tudi v družbi 2TDK so 22. septembra zamenjali vse nadzornike, razen Mateja Čepeljnika, ki je tja prišel v času vlade Janeza Janše iz kvote NSi.

So v Gibanju Svoboda postavili strokovnost nad političnimi prepričanji in kadrujejo zgolj glede na usposobljenost kandidatov? Dejansko si želimo, da politika ne bi gledala na politično usmeritev kadrov, temveč na njihovo strokovno usposobljenost. A podatki kažejo, da to ni merilo, na podlagi katerega Gibanje Svoboda ohranja člane NSi na visokih položajih. Tak primer je Debeljakov sodelavec, član uprave SDH Janez Tomšič. Ta je bil v času vlade Janeza Janše nekakšen multipraktik NSi, zasedal je veliko različnih funkcij. Po štirih mesecih nove vlade ostaja Tomšič na vseh položajih, še vedno je član uprave SDH, še vedno je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe, ki upravlja številne državne naložbe, še vedno je predsednik nadzornega sveta SID Banke.

A Tomšiča že nekaj mesecev preiskuje protikorupcijska komisija. Osredotočeno ga je začela preiskovati zaradi njegove vloge pri spornem kadrovanju v državni SID banki. Nadzorni svet SID banke pod njegovim vodstvom je na čelo SID banke pomagal imenovati izbrane kadre tako, da jim je omogočil dostop do internih dokumentov banke – ne vsem, le izbranim. Da je v preiskavi, na protikorupcijski komisiji potrjujejo. »Je v postopku preiskave zaradi suma kršitve integritete uradne osebe,« odgovarjajo. Da ta postopek ni nedolžen, priča njihovo pojasnilo, da bo več informacij o primeru znanih po zaključku preiskave, »ko se bo Tomšič lahko izjasnil o njihovih ugotovitvah«.

Enega najpomembnejših kadrov NSi v gospodarstvu, Janeza Tomšiča, preiskuje protikorupcijska komisija, Gibanje Svoboda pa ga še naprej pušča na pomembnih položajih.

Poglejmo podrobneje tudi menjave v Darsu. Iz SDH so sporočili, da je do zamenjave prišlo zaradi oteženih gospodarskih razmer, visokih investicijskih načrtov v prihodnjem obdobju, izzivov v prihodnosti, zaradi česar se pojavlja potreba po »okrepitvi nadzornega sveta s temu prilagojenimi profili«. To so v poročilu zapisali kljub temu, da je bil prav Dars pod bivšo vlado primer najbolj grobega političnega kadrovanja.

Valentin Hajdinjak, ki so ga nadzorniki Darsa imenovali na čelo te družbe, je na vrh družbe prišel, čeprav ni imel nobenih vodstvenih izkušenj, nikoli ni vodil družbe, z gradbeništvom ni imel nobene delovne izkušnje. Odkar je zapustil šolske klopi, je zasedal različne položaje v imenu Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oziroma njihove naslednice, Nove Slovenije (NSi). Bil je predsednik Mladih krščanskih demokratov, pri 20 letih je postal strankin tiskovni predstavnik. To funkcijo je opravljal 20 let.

Leta 2003 je diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti z nalogo »Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo«, v kateri je državo pozval, naj se pripravi na izvajanje tako imenovanega režima uvoza, prodaje in distribucije banan, leta 2015 pa je na Fakulteti za management magistriral z delom »Dejavniki ekonomske učinkovitosti in kakovosti življenja v slovenskih občinah«. A ni se kot podpredsednik NSi zgolj zavihtel na vrh Darsa – spremenil ga je v odlagališče političnih kadrov.

Najvidnejši med njimi je nekdanji generalni direktor policije Anton Travner, ki je junija 2020 odstopil, ker ni mogel zaustaviti hišnih preiskav pri tedanjem ministru Zdravku Počivalšku. Kmalu po odstopu je Travner postal Hajdinjakov svetovalec, nedavno ga je Hajdinjak zaposlil kot direktorja na področju »upravljanja«. Na očitek, da Travner kot policist nima izkušenj – večji del svoje policijske kariere je posvetil varovanju meje – so nam iz Darsa odgovorili, da jim je pomagal vzpostaviti službo za korporativno varnost. »Žal DARS doslej, kljub temu da delujna področju kritične infrastrukture in mora izpolnjevati tudi določene pogoje z vidika tovrstne varnosti, ni imel vzpostavljene ne službe ne pooblaščenca za korporativno varnost, kot jo imajo vse primerljive družbe,« so sporočili.

V Darsu je v zadnjih mesecih službo dobilo veliko politikov. Tam je po novem zaposlena Janja Pavlin, nekdanja tiskovna predstavnica stranke SDS, ki je v tretji vladi Janeza Janše opravljala delo predstavnice za stike z javnostjo na ministrstvu za okolje. Štirinajst dni po državnozborskih volitvah, ko je postalo jasno, da bo službo izgubila, je odšla na Dars, kjer ji je sicer mirovalo mesto samostojne strokovne sodelavke. A jo je Hajdinjak imenoval za vodjo kabineta uprave. Matjaž Vede, svetnik SDS v Ljubljani, kandidat stranke SDS za poslanca, je bil do nedavnega direktor direktorata za logistiko in nabavo na notranjem ministrstvu. Hajdinjak ga je s 1. avgustom zaposlil na delovnem mestu specialista za vodenje avtocestnih baz v Darsu. Mesec dni kasneje je bila v službi za nabavo kot pravnica z javnim razpisom zaposlena Mateja Ribič, bivša generalna sekretarka na ministrstvu za delo. Vodja avtocestne baze Vransko je avgusta lani postal Jože Kužnik, nepoklicni župan občine iz NSi, ki ga je maja letos protikorupcijska komisija oglobila, ker je kot župan občine kupil po nesorazmerni ceni traktorsko prikolico – od svojega brata. Da ni poznal pravil, se je zagovarjal.

Hajdinjak je v Dars pripeljal Damijana Jaklina, tudi člana NSi, ki je pod vlado Janeza Janše opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo. Tam je vodil medresorsko skupino za nabavo mask in zaščitne opreme – znano je, kako uspešno. Službo v Darsu je dobil marca 2021 in postal direktor področja vzdrževanja avtocest in hitrih cest. Jaklin se nikoli ni ukvarjal z vzdrževanjem cest, ampak s turizmom. Bil je generalni sekretar Turistične zveze Slovenije, predsednik Pomurske turistične zveze,vodja pomurskega poletnega festivala ŠTRK in poveljnik občinske gasilske zveze v Veliki Polani, kjer je tudi nepoklicni župan. Zaposleni v Darsu trdijo, da Jaklin v Ljubljano prihaja le občasno, sicer dela od doma oziroma županuje.

V Darsu je v zadnjih mesecih službo dobilo veliko politikov iz vrst SDS in NSi. Če bi bila družba zasebna, bi bila to stvar nadzornikov. A gre za delniško družbo v javni lasti.

Možnih odgovorov na vprašanje, zakaj Gibanje Svoboda tako milo obravnava predstavnike NSi, je več. Robert Golob je večkrat govoril o potrebi po nekakšni široki, programski koaliciji, ki bi lahko nastala v državnem zboru ob spremembah, ki zahtevajo dvotretjinsko podporo poslancev, na primer pri spreminjanju volilne zakonodaje in ustave. Ravno ta teden so koalicijske stranke v parlamentarni postopek vložile prvi predlog ustavnih sprememb, s katerim želijo spremeniti postopek imenovanja rednih sodnikov. Temu bi lahko sledili še drugi predlogi, v koalicijski pogodbi so omenjene sprememba volilnega sistema, uvedba preferenčnega glasu, referendumska možnost spremembe ustave .... Za vsako od teh sprememb pa je seveda potrebnih 60 glasov v parlamentu, ki jih koalicija sama nima. Možni so tudi drugačni odgovori: Si Golob s tem, ko ne ruši vseh mostov do NSi, ohranja močnejši položaj znotraj koalicije?

Dobrikanje NSi je za Goloba lahko tudi dvorezen meč. Nadzorniki, ki so zlorabili svoj položaj, ne morejo biti nagrajeni zato, ker je to za Goloba oportuno. Takšno ohranjanje nestrokovnih in nekompetentnih oseb v podjetjih pa je lahko škodljivo tudi za podjetja. Politizacija vodstvenih struktur v Darsu, opažajo zaposleni, s katerimi smo govorili, povzroča zastoje v operativnem delovanju.

Te trditve je sicer težko preveriti. A nekaj indicev je jasnih. V letih 2017, 2018 in 2019 in tudi 2020 je Dars recimo v prvih devetih mesecih imel v povprečju dobrih 700 milijonov evrov odhodkov, letos pa ti ne znašajo niti 500 milijonov evrov. Tridesetodstotni upad investicij je težko pripisati naključnemu nihanju, verjetneje je, da je to posledica drugačnih prednostnih nalog, ki jih imajo novi kadri v Darsu. Eden večjih projektov, ki ga je Hajdinjak nedavno razmeroma uspešno speljal do konca, je bila na primer plačna reforma. Po mučnih pogajanjih s SDH mu je uspelo variabilni del plač v upravi, v kateri sedi tudi sam, dvigniti s 30 na 40 odstotkov.