Neetični sodnik

Vrhovni sodnik Jan Zobec kršil etični kodeks

Vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je znan po ostrih kritikah slovenskega sodnega sistema. Je odkrit podpornik Janeza Janše, zato ni čudno, če s kritikami sodstva in sodnikov pomembno soustvarja politični pritisk na sodno vejo oblasti. Tudi pred časom, ko je v intervjuju spregovoril za portal Siol.net, ni bilo drugače. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta je nekatere njegove besede v tem intervjuju označila za kršitev etičnega kodeksa.

Zobec je v intervjuju Jan Zobec: Masleša sploh nima te sposobnosti. Njegovo pojmovanje prava je avtoritarno zdaj že upokojenemu vrhovnemu sodniku in nekdanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši očital avtoritarno pojmovanje prava, diskvalifikacije in odsotnost »postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem«. Zaradi izrečenega je prijavo etični komisiji podal podpredsednik sodišča Miodrag Đorđević, pridružil pa se ji je tudi predsednik Damijan Florjančič.

V načelnem mnenju komisije piše, da je Zobec v odgovoru na pobudo navedel, da je v zvezi z izobrazbo sodnika Masleše v intervjuju zavzel »zgolj pravno stališče v luči novejše sodne prakse ESČP. Takšna navedba bi kazala na sodnikov bona fide namen, vendar pa povzete izjave in kontekst intervjuja takšnega namena ne potrjujejo. Komisija pri tem izpostavlja izjavo sodnika Zobca iz osrednjega dela intervjuja, ko navaja, da gre pri sodniku Masleši za avtoritarno pojmovanje prava, ki se ne nanaša neposredno na pravno vprašanje zakonitega sodnika in je nespoštljiva do kolega sodnika. Hkrati je vnaprej javno izrazil stališče, da konkretni sodnik potrebne izobrazbe za opravljanje sodniške službe nima.« »Odsotnost postulacijske sposobnosti nastopati pred vrhovnim sodiščem« je v celofan zavit očitek Masleši, da domnevno nima pravniškega državnega izpita. Zobec je s tem samo ponovil očitke iz afere, ki je izbruhnila zaradi »neustrezne« izobrazbe Branka Masleše in so jo pred časom širili »mediji« iz kroga SDS. Zobec, pravijo v etični komisiji, je kršil IX. načelo (Odnos) in X. načelo (Ugled) Kodeksa sodniške etike, ker se je izražal »na način, ki ni skladen z dolžnostjo zadržanosti, obzirnosti, lojalnosti in spoštljivosti do kolega«. Na razsodbo etične komisije se je Zobec za portal Siol.net odzval z besedami, da je »žrtev napadov Đorđevića, Masleše, Bergant Rakočevićeve, Florjančiča in njihovih podpornikov«.

Na vse to dogajanje je mogoče pogledati tudi z drugega zornega kota, kar s tistega, s katerega na sodstvo gleda velika večina sodnikov samih. Predsednica Slovenskega sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević je lani poleti v intervjuju za Mladino dejala, da so v sodstvu »na neki način talci njegovih prepričanj. Ali preganjavice.« S tem se je odzvala tudi na Zobčeva politična prepričanja in naklonjenost Janezu Janši; ti sicer sami po sebi niso težava, a gredo pogosto tako daleč, da je pripravljen na novo pisati ustaljeno domačo in evropsko sodno prakso, da bi predsedniku SDS spisal ugodno konkretno sodno odločbo ali pa mu koristil kako drugače.