Kaj predsedniški kandidati menijo o vojni v Ukrajini in kdo je bil za njih do zdaj najboljši predsednik

Predsedniški kandidati in kandidatke na prvem soočenju na TV Slovenija 

Na prvem programu TV Slovenija je včeraj potekalo prvo televizijsko soočenje vseh uradno prijavljenih kandidatov za predsednika oziroma predsednico republike. Kandidati in kandidatke so med drugim odgovarjali na vprašanja, zakaj kandidirajo, kako si predstavljajo opravljanje funkcije predsednika, kakšno je njihovo stališče do aktualnih vprašanj in kako drugače bi vodili državo v primerjavi s predhodniki v predsedniški palači. V oddaji so nastopili Milan Brglez (SD + Gibanje Svoboda), Janez Cigler Kralj (NSi), Miha Kordiš (Levica), Anže Logar (SDS), Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilič in Sabina Senčar. Prvi krog volitev bo potekal v nedeljo, 23. oktobra. 

Na vprašanje, ali so bili kandidati deležni groženj, tako kot jih je bil odstopljeni kandidat Gregor Bezenšek, in kako se bodo lotili porasta sovražnega govora, je Senčar dejala, da sama ni bila deležna groženj, ter da ima ničelno toleranco do vsakršnega sovraženega govora. Sama pa je včasih prijavila grožnje, včasih tudi ne. Prebilič je dejal, da imamo resen problem v Sloveniji, če se kandidat, ki je izpolnil pogoje za kandidaturo na volitvah, odloči za odstop zaradi groženj. Sam pa se je z grožnjami srečal na lokalni ravni in jih je tudi prijavil.

Pirc Musar je pojasnila, da upa, da bo Bežensšek ml. prijavil grožnje. Sama pa se je dolga leta ukvarjala s sovražnim govorom, saj je bila predsednica sveta za sovražni govor in opozarjala na porast. "Ne želi drugemu nekaj, česar sam ne bi želel, da drug stori tebi," je dala svoj nasvet. Politika pa je po njenem mnenju "najbolj odgovorna, da se sovražni govori širi v vse pore družbenega življenja".

Logar je zatrdil, da je sam bil deležen groženj, ko je preiskoval bančno kriminaliteto in dobil je iz kosti izrezljan križ. Grožnje je vedno prijavil.

Kordiš je povedal, da tudi sam vseskozi prejema grožnje, in da razume, kako se Bezenšek počuti. "Poplava sovražnega govora je organizirana in vemo, od kje," je izjavil. Največje grožnje, kar jih je dobil, so bile fotografije strelnega orožja in bajoneta, kar je prijavil policiji. "Največ, kar lahko storimo v politiki, je, da pokažemo hrbtenico," je dejal

"Poplava sovražnega govora je organizirana in vemo, od kje."

Miha Kordiš,
predsedniški kandidat Levice

Cigler Kralj je poudaril, da varnostni strokovnjaki svetujejo, da je treba grožnje prijaviti. Sam pa je bil največ groženj deležen kot minister za delo.

Brglez je dejal, da je vse grožnje potrebno obsojati. Sam je bil deležen groženj, še preden je stopil v politiko. Kadar gre za grožnjo, jo je treba prijaviti. Vendar je treba razlikovati med grožnjo in žalitvijo.

Kateri predsednik je bil do zdaj najboljši?

Kordiš meni, da je najboljši državnik, ki smo ga kdaj koli premogli, Josip Broz Tito. V samostojni Sloveniji pa je poudaril, da je Milan Kučan pokazal, kaj pomeni predsedniški glas, ko se vzpenja skrajna desnica, in da je Janez Drnovšek pokazal, kaj je hrbtenica, ko se je postavil za Rome.

Pirc Musar je dejala, da je vsak izmed predsednikov pustil pozitivno zapuščino. Kučan je dobro poznal politike zahodnega Balkana, Danilo Türk je strokovnjak mednarodnih odnosov, Drnovšek je pokazal človečnost, Borut Pahor se je trudil za spravo. A Pahorja je tudi pokritizirala, češ, da se ni oglašal ob zdrsih demokracije.

Cigler Kralj je kot zgled izpostavil Pahorja, saj da je šel med ljudi in dal vsakemu državljanu občutek, da je naš predsednik. "Ljudi je obiskal v njihovi realnosti in predsedniško funkcijo približal javnosti," je sklenil.

Senčar ni izpostavila nič pozitivnega, temveč kritizirala Pahorja, da ni branil ustavnega reda in vsakega državljana posebej.

Logar je dejal, da je stvar politične kulture in državljanske vzgoje, da se spoštuje predsednika republike in njegovo delo ter doprinos k razvoju Slovenije. "Doprinos Pahorja je v tem, da je širil diapazon razprave in prispeval k spravi, pa tudi pomembno premaknil politične odnose s sosedama Italijo in Avstrijo, da so se popravile nekatere pretekle krivice."

Brglez je dejal, da pri Pahorju ceni odprt odnos do ljudi. Bi pa sam spremenil delovanje tako, da bi bil jasen, kadar se je treba oglasiti, in bil tiho, ko je treba biti tiho. "Moralna avtoriteta ne neprenehoma usmerja, ampak deluje v smeri vzpostavljanja novega družbenega soglasja."

Prebiličev vzornik je Drnovšek, ker je deloval kot moralna avtoriteta. "Predsedniška funkcija je že spočetka moralna avtoriteta, ponekod tudi politična avtoriteta. Drnovšek se je tega zavedal in tedanji vladi stal naproti in ustavljal nekatera ravnanja vlade," je zatrdil Prebilič.

Kaj menijo o vojni v Ukrajini?

Kordiš je že v preteklosti izrazil stališča, da bi se morala Slovenija umakniti iz Nata, Ukrajina bi morala postati nevtralna, uveljaviti bi se moral sporazum iz Minska. Je danes spremenil stališča? "V vojni se dogaja konflikt med Putinovim militarizmom na eni strani in zahodnim imperializmom na drugi strani, in Nato pakt tudi ni nedolžen, ta vojna koristi zgolj ZDA. Pošiljanje orožja v Ukrajino vojno v resnici stopnjuje," je nadaljeval. "Zahod se gre vojno izčrpavanja proti Ruski federaciji in spreminja Ukrajino v evropski Afganistan, in tako se ne moremo nadejati mirne rešitve," je zatrdil. Po njegovem se moramo zavzemati za čimprejšnjo prekinitev ognja. Slovenija ima tradicijo dobrih odnosov z zahodom in vzhodom in lahko bi organizirali srečanje obeh strani, kot smo to že naredili. "Da pa bi se vojna dejansko končala, bi se morala srečati Putin in Biden," je sklenil.

Cigler Kralj je komentiral, da kdor misli, da je Nato nepotreben, naj vpraša Švede in Fince, zakaj so se odločili za vstop v obrambno zavezništvo. Sam bi se kot predsednik zavzemal za modernizacijo Slovenske vojske. Kot škodljivo je označil potezo koalicije, da odpove nakup vozil boxer, saj se je projekt začel že nekaj mandatov nazaj, zdaj pa koalicija "na hrbtih in življenjih vojakov dela gnile kompromise". Cigler Kralj je nadalje poudaril, da se ima napadeni pravico braniti. Končne rešitve pa ne bomo dosegli, dokler se ne bo rusko ljudstvo samo uprlo samodržcu, k temu pa lahko prispevajo tudi ostrejše sankcije.

Voditelj oddaje na TV Slovenija je Brgleza spomnil, da je lani glasoval proti resoluciji Evropskega parlamenta, ki bi obsodila stalno agresijo Rusije na Ukrajino in pozvala k ostrejšim sankcijam. Brglez je spomnil, da decembra lani še ni bilo vojne, parlament pa se je zavzel za zaostritev sankcij, kar bi samo po sebi vodilo v eskalacijo. Agresija Rusije je res zavržna, protipravna in njene rezultate je nemogoče sprejeti, ampak obenem si je treba prizadevati za deeskalacijo, za mirno rešitev, sicer se lahko soočimo z jedrskim spopadom, vsaj lokalnim, temelječem na taktičnem jedrskem orožju. Glede zaostritve sankcij je dejal, da te vedno udarijo tudi nas, zato je treba dobro premisliti, katere in kdaj. Za mir bi storil vse, se tudi srečal s Putinom.

Pirc Musar je mnenja, da mora Slovenija v tem primeru slediti Evropski uniji, ki je edina lahko močna v mednarodnih pogajanjih. Putin je eklatantno kršil mednarodno pravo in začel agresijo, kakršne ne bi mogli pričakovati od stalne članice Varnostnega sveta. Slovenija in EU bi morala po njeni oceni storiti več, da bi znotraj Združenih narodov prišli do prepotrebnega miru. Grožnje Putina, da bo uporabil vsa sredstva in da je Rusija povsod, kjer so Rusi, so zelo nevarne, zato Pirc Musar upa, da bodo zbudile Kitajsko, Indijo, Turčijo, da bi te države pritisnile na Rusijo. Poudarila je tudi, da ne smemo nikoli pozabiti, kdo je napadel, da je bilo Ukrajini odvzeto ozemlje, in da se je Ukrajina sama odločila, da se bo branila. Ukrajini je treba pomagati, da se ubrani od agresije, je poudarila. Sklenila je s pravnim vidikom: referendumov se nikoli ne izvaja v vojnem času, zato so ti "referendumi", ki jih je izvajala Rusija, povsem nelegitimni in zavržni.

Prebilič je izrazil obžalovanje, da je bila v preteklosti zamujena priložnost, da bi zgradili mir na sporazumu iz Minska, ki je predvideval teritorialno integriteto Ukrajine in večjo avtonomijo nekaterih pokrajin. Zdaj se moramo pogovarjati, kako vojno zaustaviti, sicer se lahko ta zapelje v spiralo in nadaljnjo eskalacijo, je zatrdil. Uporaba jedrskega orožja bi bila presedan, in če kdo misli, a bi ZDA Evropi priskočile na pomoč z jedrskim orožjem, se moti, je nadaljeval. Pozivanje k vojni ni prava stvar in tudi branjenje Ukrajine samo z vojnimi metodami tudi ni prava stvar, iskati moramo možnost dialoga, kjer le obstaja. Prebilič bi se v ta namen srečal s Putinom.

Senčar je zatrdila, da se vse vojne končajo za pogajalsko mizo, a trditve ni podkrepila. Prej kot pride do pogajanj, bolje je, je dejala in dodala, da je proti sankcijam, saj bi zgolj škodovale našim prebivalcem. Pozvala je k diplomaciji, k pogovorom v Moskvi.

Logar je poudaril, da je tukaj Rusija agresor, da je Rusija napadla svobodno Ukrajino, in da lahko ravno Rusija nemudoma ustavi vojno tako, da neha napadati in se umakne. Če pa se Ukrajina neha bojevati, potem je jasno, da je Ukrajine konec. Vrag je vzel šalo in Evropska unija je po njegovem naredila napako, da teh svežnjev sankcij, ki zdaj veljajo, ni sprejela že po ruskem zavzetju Krima, je sklenil.

Celotno oddajo si lahko ogledate na tej spletni povezavi (MMC RTV SLOVENIJA) >>