Pokvarjeni policisti

V času vlade Janeza Janše je marsikdo, iz laične in iz različnih strokovnih javnosti, opozarjal na politizacijo policije in razvrednotenje notranjih standardov in standardov policijskega ravnanja s prebivalstvom. Vse to je bilo vidno tudi na zunaj, to so na lastni koži občutili posamezniki, ki jih je obravnavala policija. A kaj se je v resnici dogajalo znotraj policije, na relaciji med politično nastavljenim vodstvom in policijskim kadrom vzdolž hierarhične lestvice, ki je z njim voljno sodeloval? Predstavljamo primer ponarejanja dokumentacije za potrebe zaposlovanja.

Zgodba je rekonstruirana iz dokumentacije, ki smo jo v uredništvo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (po posredovanju informacijske pooblaščenke) prejeli od policije. Gre za sklepe o prepovedi opravljanja dela in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi Borisu Korasi in Metodu Jermanu, ki sta v času prejšnje vlade v policiji zasedala visoke položaje. Prvi je bil vodja službe generalnega direktorja policije, drugi vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto. Oba je na odgovorna položaja v policiji postavil generalni direktor policije Anton Olaj.

Trinajstega marca 2020 je državni zbor potrdil 14. vlado v zgodovini Slovenije, ki jo je po odstopu vlade Marjana Šarca z njegovima prejšnjima koalicijskima partnericama SMC in DeSUS sestavil Janez Janša. Vodenje notranjega ministrstva je prevzel Aleš Hojs, vlada pa je na njegov predlog še isti dan zamenjala vodstvo policije oziroma Tatjano Bobnar, na njeno mesto je prišel Andrej Travner. Tri tedne kasneje je ta opravil zamenjavo na čelu kriminalistične policije, Boštjana Lindava je zamenjal z Vojkom Urbasom. Prav Urbas je izkazal največ interesa, da se v policiji, točneje v kriminalistični policiji, zaposli Škelzen Bajrami, sicer širši javnosti znan kot prevajalec in sodni tolmač za albanski jezik in kot brat Fatmirja Bajramija, posojilodajalca, ki ga je leta 2011 ubil eden izmed njegovih posojilojemalcev Primož Čerin.

Travnerja, ki je konec junija predlani skupaj s Hojsom nepreklicno (in drugače od Hojsa tudi zares) odstopil, je nadomestil Andrej Jurič. Kmalu po prevzemu položaja generalnega direktorja je, na Urbasovo prigovarjanje, podal zahtevo po »oceni tveganja za notranjo varnost v policiji« ob morebitni zaposlitvi Bajramija. Skladno z zakonom je torej dal preveriti, ali morda obstajajo varnostni zadržki za Bajramijevo zaposlitev, kot se to v policiji zgodi pred sleherno zaposlitvijo. Od strokovnih služb je prejel mnenje, da »varnostni zadržki obstajajo« in da bi, če Bajramija zaposlijo, »obstajala določena tveganja«. Bajramija potem niso zaposlili.

A Jurič na čelu policije ni zdržal kaj prida dlje od Travnerja. Januarja 2021, deset mesecev po prevzemu oblasti, je Janševa vlada imenovala že tretjega generalnega direktorja policije – Antona Olaja, ki je dotlej opravljal funkcijo državnega sekretarja v Hojsovem kabinetu. Nekaj mesecev kasneje so strokovne službe v policiji prejele novo zahtevo po »oceni tveganja« ob morebitni zaposlitvi Bajramija. Tokrat je zahtevo podal urad za organizacijo in kadre na notranjem ministrstvu, na čigavo pobudo, ni jasno. Ugotovitve varnostnega preverjanja, ki nosijo datum 10. junij, so bile enake prvotnim. Na vpogled pa jih je dobil tudi Metod Jerman, vodja službe, kjer se varnostni pregledi opravljajo – sektorja za notranje preiskave in integriteto. Ugotovitve je zadržal pri sebi skoraj mesec dni. Vmes jih je spremenil v njihovo nasprotje, tako da je v njih pisalo, da varnostnih zadržkov za zaposlitev Bajramija ni, in moža so zaposlili v policiji, točneje v oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje v kriminalistični policiji.

Slabo leto kasneje, letos spomladi, pa se je prijavil na interni razpis za mesto policijskega atašeja, torej za funkcijo policista, ki je napoten na delo v tujini. Skladno z zakonom je tudi v tem primeru prej omenjeni urad za organizacijo in kadre pri notranjem ministrstvu zahteval varnostno preverjanje prijavljenih kandidatov, med njimi Škelzna Bajramija. Še tretjič so v policijskem sektorju za integriteto (pričakovano) pripravili mnenje, da v zvezi z zaposlitvijo tega kandidata obstajajo varnostni zadržki. A tokrat so pripravljavci mnenja zahtevali tudi sestanek vpletenih pri zaupanja vredni tretji osebi v policiji, na njem pa je potem Jerman priznal, da je pred časom po navodilu nadrejenega Borisa Korase ponaredil ugotovitve varnostnega preverjanja.

Koliko velja varnostno preverjanje za zaposlitev v policiji, če je njegove ugotovitve mogoče kar tako ponarediti?

Iz dokumentacije izhaja, da je za dolgotrajni postopek zaposlovanja Bajramija vedel tudi generalni direktor policije Anton Olaj. Razvidno je, da je sicer najprej (verjetno zaradi varnostnih zadržkov) zaposlitvi nasprotoval, a je potem »po intervenciji Vojka Urbasa« 29. aprila 2021 vendarle podal soglasje k zaposlitvi.

In kakšni so varnostni zadržki glede zaposlitve Bajramija, ki so jih poudarjali v službi za integriteto? Mož je nekoč že bil zaposlen v policiji kot »kriminalistični inšpektor specialist« v »oddelku za posebne naloge«, a je bil leta 2016 odpuščen zaradi mobinga oziroma šikaniranja podrejenih, pri čemer so zakonitost izredne odpovedi kasneje potrdili delovno in socialno ter tudi višje sodišče. Ugotovitve varnostnega pregleda, preden so bile spremenjene, so se glasile takole: »V primeru ponovne zaposlitve osebe Š. B. bi v policiji obstajala določena tveganja, in sicer bi notranji in zunanji javnosti sporočili, da je v policiji dopustno nadlegovanje in celo spolno nadlegovanje uslužbencev. Vzpostavili bi dvom, da se ne zagotavlja delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih, v katerem ni spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja. Pri žrtvah njegovih ravnanj bi ponovno ustvarili okolje, v katerem bi se lahko počutile zastrašene, ponižane, razžaljene ali osramočene. Vzpostavljen bi bil dvom v standarde, ki jih oblikujemo v policiji.«

V tej točki je Bajramijeva zgodba zelo podobna zgodbi Vojka Urbasa, za katerega sicer različni mediji že leta navajajo, da goji tesne vezi z Rajkom Janšo, bratom Janeza Janše. Tudi Urbas je nekoč že služboval v kriminalistični policiji, a je bil prav tako leta 2016 in prav tako zardi očitkov šikaniranja in spolnega nadlegovanja premeščen na upravo za informatiko in telekomunikacije. Obema, Urbasu in Bajramiju, je skupno tudi to, da sta se potem v času vlade Janeza Janše vrnila v (kriminalistično) policijo. Po volitvah je novo vodstvo policije sicer Urbasa (še drugič) premestilo na manj izpostavljeno delovno mesto na generalni policijski upravi, Bajramiju pa je bila pogodba o zaposlitvi (še drugič) odpovedana.

Bajrami je nekoč že bil zaposlen v policiji, a je bil leta 2016 odpuščen zaradi mobinga oziroma šikaniranja podrejenih.

Zakaj in kdo vse (poleg Urbasa) je imel interes, da bi Škelzna Bajramija ponovno zaposlili v policiji, ni jasno. Na prvi pogled ni jasen niti vzgib Bajramija samega, priznanega in uspešnega prevajalca in sodnega tolmača, ki opravlja delo tudi za uradne, državne organe, da se (ponovno) zaposli v kriminalistični enoti za tajno sledenje. A vsa ta vprašanja niti niso bistvena. Pomembnejše je spoznanje, da so bili nekdanji vodilni kadri v policiji pripravljeni kršiti zakonodajo, morda pri tem storiti celo kazniva dejanja zlorabe položaja. In če so bili to pripravljeni storiti v tem primeru, zakaj ne tudi v drugih, za katere (še) ne vemo ali ne bomo nikoli izvedeli?