Trajni mandat. S poskusno dobo.

Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden v parlamentarni postopek vložile predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov. Spremembi sta dve, po novem sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, pač pa predsednik republike, uvedla pa bi se tudi poskusna doba treh let, preden so sodniki imenovani v trajni mandat. Prva sprememba je skorajda nujna, saj je Slovenija edina evropska država, kjer sodnike izvolijo (ali pa jih ne izvolijo) poslanci. Druga pomeni uresničitev »mokrih sanj« SDS.

Kot izhaja iz predloga za spremembo ustave, bi po novem namesto državnega zbora na predlog sodnega sveta sodnike imenoval predsednik oziroma predsednica republike. Kot do zdaj se to nanaša na imenovanje v trajni mandat in napredovanje, torej na položaj višjega ali vrhovnega sodnika. Da bo takšna ustavna sprememba potrebna, se govori že dlje, na to Slovenijo opozarjajo relevantna mednarodna združenja in organizacije.

Vsaj enako dolgo pa je govor o odpravi trajnega sodniškega mandata ali pa vsaj o uvedbi poskusnega mandata, kot se zadnja leta temu lepše reče. Trajni mandat je civilizacijska pridobitev, ki pomeni, da lahko sodniki odločajo po zakonu, ne da bi se bali posledic v obliki izgube ali nepodaljšanja sodniške funkcije. Povedano po domače: sodnik s trajnim mandatom se lažje upre pritiskom politike, da sodi po njenih željah. K odpravi trajnega mandata ali k uvedbi poskusne dobe že leta prigovarja politična desnica na čelu s SDS. Leta 2006 so poslanci SNS, SDS in NSi začeli postopek za spremembo ustave, po kateri bi poskusna doba trajala osem let, a predlog nazadnje ni dobil dvotretjinske podpore, potrebne za ustavne spremembe.

»V Slovenskem sodniškem društvu se strinjamo s spremembo ustave, po kateri sodnikov ne bi več volil državni zbor, vendar smo začudeni, da s konkretnimi rešitvami, tudi morebitnim vplivom na sestavo sodnega sveta in uvedbo preizkusne dobe za sodnike, sodniki sploh nismo seznanjeni,« se je na predlog ustavne spremembe odzvala predsednica Slovenskega sodniškega društva dr. Vesna Bergant Rakočević. Višja sodnica dodaja, da se le na prvi pogled zdi, da s preizkusno dobo za sodnike začetnike ne bi bilo nič narobe, če bi o imenovanju v trajni sodniški mandat odločalo strokovno in ne politično telo, saj takšne rešitve poznajo tudi ponekod drugod. Pri tem navaja mnenje telesa Consultative Council of European Judges (CCJE), ki opozarja na nevarnost, če je posledica presojanja sodniške službe lahko odstranitev s položaja: »Tedaj obstaja tveganje, da ocenjevani sodnik ne bo odločal neodvisno, v skladu z ustavo in zakoni, temveč na način, všečen ocenjevalcem. Slovensko sodniško društvo je zato do morebitne uvedbe poskusne dobe zadržano.« V Sloveniji bi ocenjevanje opravil sodni svet, v katerega šest članov od 11 izberejo sodniki iz svojih vrst, preostalih pet pa imenuje državni zbor.

Predlog ustavnih sprememb nikjer ne navaja razlogov v prid potrebi po uvedbi poskusnega mandata. Tam piše zgolj, da »preizkusno dobo dopušča tudi evropska listina, ki pa postavlja zahtevo, da je ta doba čim krajša ter da mora pri sprejemu odločitve, da se kandidat za sodnika sprejme v trajni mandat, sodelovati neodvisen organ«, pa tudi, da takšen poskusni mandat poznajo v Bolgariji, Madžarski, Latviji, Estoniji, Grčiji in Nemčiji.