Po Ruplu odhaja tudi Vaupotič?

V torek je s položaja odstopil Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Leta 2021 je bil na ta položaj imenovan brez ustreznih kompetenc, njegov mandat pa si bomo zapomnili predvsem po katastrofalno vodenem projektu gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki nas čaka leta 2023. Ruplova predhodnica Renata Zamida je za ta projekt dobesedno živela. A morala je oditi, saj Frankfurta ni želela podrediti spregi politike Vaska Simonitija in poslovnih apetitov založnika Mitje Čandra.

Rupel je odstopil le nekaj dni po tem, ko je postalo jasno, da ne on ne direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič, še en Simonitijev kader, ne uživata več zaupanja sedanje ministice za kulturo Aste Vrečko. Na to novico z ministrstva smo čakali dolgo, žal pa ni bila pospremljena z razrešitvijo direktorjev, saj so se postopkov lotili izjemno previdno in sta zato dolgotrajna. A vsaj primer Rupel je zaključen. Že kmalu pa naj bi se razpletel tudi primer Vaupotič. Vse do takrat se agonija zaposlenih v Moderni galeriji nadaljuje, saj direktor ni zmožen komunikacije z večino kolektiva.

Očitajo mu tudi številne druge sporne poteze. Med tistimi, ki so pravno najbolj nedvoumne in bi prav zato lahko pomenile kapljo čez rob, je posebne pozornosti vreden primer Nike Autor. Umetnica, ki je Slovenijo leta 2017 predstavljala na Beneškem bienalu, je letos spomladi skupaj z Obzorniško fronto v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova razstavila umetniški projekt Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. Šlo je za tri kratke dokumentarne filme o rezilni žici na slovensko-hrvaški meji, ki jih je pospremil zbornik, tega je umetnica uredila skupaj z Andrejem Šprahom in je imel več založnikov. Težava je, da umetnica za svoje delo ni bila plačana.

Iz pisne korespondence izhaja, da je direktor Vaupotič stroškovni razrez umetniškega projekta v skupni vrednosti 22 tisoč evrov potrdil. Ko je umetnica kasneje izstavila računa za svoje delo (gre za približno polovico celotnega zneska – 10.500 evrov za pripravo umetniškega dela in 800 evrov za delo pri zborniku), pa so plačilo v Moderni galeriji zavrnili. Šele po posredovanju zagovorniške nevladne organizacije Delavska svetovalnica so nižjega od obeh računov poravnali. Za Vaupotiča je zadeva s tem zaključena.

Moderna galerija računa Nike Autor za opravljeno delo pri umetniškem projektu vse do danes ni poravnala. In ker tudi po posredovanju ministrstva za kulturo premika ni bilo, se je primer preselil na sodišče. »Nikoli si nisem mislila, da bom morala vložiti tožbo zoper nacionalno kulturno institucijo za sodobno umetnost. A na koncu mi drugega ni preostalo,« pravi umetnica.

Za Delavsko svetovalnico je primer jasen: po zakonu morajo javne kulturne institucije umetnike za njihovo delo plačati vsaj toliko kot javne uslužbence v najnižjem plačnem razredu. Umetnica je svoj honorar utemeljila na urni postavki, ki je bila za polovico nižja od postavke čistilnega servisa. To dokazuje, kako strahotno podcenjeno je umetniško delo.