Propagandni stroj

Že pretekli teden smo na tem mestu začudeno zrli v oddajo RTV Slovenija danes in jutri. Ta torek se je pred našimi očmi odvil tretji del, v katerem je prvič po prevzemu funkcije javno nastopila odgovorna urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik. To je tista oseba, ki jo je SDS potrebovala znotraj zavoda in novinarskega kolektiva, da lahko prek nje izvršuje svoj partijski plan spreminjanja javne televizije v propagandno mašino stranke. Jože Možina, Rosvita Pesek in ostali sicer SDS naklonjeni novinarji so se temu izognili, Jadranka Rebernik pa je – kot že večkrat – prevzela nase to za novinarko tako sramotno nalogo. Ona je tista, ki formalno izbira novinarje z Nova24TV, ona je tista, ki izbira komentatorje, ona je tista, ki uradno izbira, katera oddaja bo izginila, kdo ne bo več vodil oddaje. Formalno. Nižje je težko pasti v nekem poklicu.

Ta oddaja pa postaja vse zanimivejša – vsakič so namreč bolj sproščeni, Vida Petrovčič že odkrito kaže odpor in celo gnus nad svojimi kolegi, ki se ne želijo podrediti propagandi SDS, njeni pravoverni gostje razlagajo, kaj bi imeli oni na RTV Slovenija, kaj bi radi poslušali na Radiu Slovenija, kdo jim je všeč ali ne – kar takole v eter. Kot da RTV Slovenija ni največji javni zavod v državi, ampak le jabolčna pita, pa debatirajo: eden ima raje rozine, drugi nastrgana jabolka, tretji pa se čudi, zakaj nihče ni naredil vaniljeve kreme, v Avstriji brez tega že ne bi postregli zavitka! Ja, točno tako je to videti, ta oddaja: kot nedeljska oddaja na lokalni televiziji, tema jabolčni zavitek, a ker se imamo luštno, lahko v živo pokličejo tudi ljubiteljski peki slaščic in povedo še svoj recept.

A vendar: pričujoče oddaje RTV Slovenija danes in jutri bodo nekoč, ko bo tega konec, vir res dobrega dokumentarnega gradiva o nasilju nad novinarstvom in novinarji. Nastop Jadranke Rebernik, njeno nesramno obkladanje novinarjev in voditeljev, ki jim sama v svoji celotni karieri ni segla niti do kolen, je eden boljših prikazov, s čim imamo dejansko opravka, ko govorimo o janšizmu kot ideologiji in o SDS kot partiji. To so ljudje, ki jih vodi gola ideologija – in vera v voditelja. Dejansko nam 30 let po padcu komunističnih režimov po vzhodni Evropi demonstrirajo prav to, čemur se je takrat vzhodna Evropa odrekla: partijskemu ustroju, partijski podrejenosti, partijski veri, partijskim oddajam, partijskim medijem. Dejansko vse skupaj spominja na propagandne oddaje iz komunističnih časov, pa ne iz Slovenije, pri nas tako nizko nikoli nismo padli, ampak v Vzhodni Nemčiji.

Zato postajamo navdušeni nad to oddajo. Ker je tako razkrivajoča, te njihove laži in potvorbe podatkov so del nečesa, česar si res nismo znali več predstavljati, kakor tudi ne režiranih anket med prebivalstvom, ki naj bi kazale na to, da se zdaj komunicira z javnostjo. Poučno je tudi za tiste, ki komunizma niso doživeli. Starši lahko danes kažejo te oddaje svojim otrokom, da jim opišejo, kako je bil videti komunizem nekdaj ali pa kakšen je na primer danes na Kitajskem! V živo in to v slovenščini! Live!

Janša je res zadnji komunist v tej državi.