Neodvisni glasovalni aparat

Med množico soočenj kandidatk in kandidatov za predsedniško funkcijo, ki si sledijo iz dneva v dan, je eno potekalo tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom »Koga volijo študentje?«, na njem pa so študentke in študentje prava lahko oddali glas za svojega favorita ali favoritko. Rezultat je bil presenetljiv. Ne toliko z vidika (enega ali drugega) zmagovalca kot z vidika števila oddanih glasov.

Na soočenje, ki je potekalo v soorganizaciji Študentske organizacije Pravne fakultete, Skupine Pravna Panda in Srebrne katedre Pravne fakultete, so bili povabljeni le trije kandidati, ki jim meritve javnega mnenja napovedujejo največ možnosti za zmago – Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Milan Brglez.

Po pričevanju udeležencev so po soočenju – in preden so študentje kandidatom lahko postavili nekaj vprašanj – organizatorji udeležence povabili, naj odgovorijo na vprašanje, kateri kandidat jih je najbolj prepričal. To so lahko storili tako, da so s pomočjo kode, ki je bila projicirana na platno v dvorani, na pametnih telefonih oddali glas na za ta namen posebej odprtem spletnem glasovanju.

Ko so študentje oddali glas, je slavil Brglez pred Logarjem in Pirc Musarjevo. A kmalu za tem se je vrstni red začel spreminjati, prvo mesto je prevzel Logar, organizatorji pa so anketo kmalu umaknili, saj je skupno število oddanih glasov krepko preseglo število prisotnih študentk in študentov; teh je bilo približno 150.

Čeprav bi morda kdo domneval, da bo takšnega umetnega napihovanja izidov sposoben »glasovalni aparat« katere izmed uveljavljenih političnih strank, recimo strankarski aparat Milana Brgleza, ki ga podpirata dolgoživa SD in največja parlamentarna stranka Svoboda, bi se zmotil. To je presenetljivo uspelo enemu od dveh neodvisnih kandidatov, Anžetu Logarju. Le kdo bi si mislil.