Majhen, a pomemben korak

Od sobote transspolnim osebam, ki želijo urediti spremembo podatka o spolu in jo vpisati v matični register, za ta opravek ni več treba hoditi na upravno enoto v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pač pa lahko to storijo na katerikoli od upravnih enot po državi.

Veljati je začela dopolnjena uredba o upravnem poslovanju, ki odpravlja krajevne pristojnosti za postopek pravnega priznanja spola. Notranje ministrstvo je tako sprejelo prvega od predlogov, ki so jih za izboljšanje položaja transspolnih oseb v medicinskih in upravnih postopkih na začetku leta predlagali pri zagovorniku načela enakosti. S spremembo želijo transspolnim osebam zagotoviti višjo stopnjo varstva zasebnosti, saj so bile doslej – zaradi majhnosti okolja, iz katerega morda prihajajo – lahko izpostavljene razkritju svoje transspolnosti in s tem stigmatizaciji in diskriminaciji. Od vzpostavitve matičnega registra leta 2005 je bilo vanj vpisanih 157 sprememb spola, od tega 31 letos.

»Transspolne osebe se, ker živijo v okoljih, kjer niso deležne podpore, pogosto odselijo iz krajev, kjer imajo stalno prebivališče. Po navadi se odselijo v Ljubljano – to velja predvsem za osebe, ki so v tranziciji, tudi zato, ker je postopek tranzicije mogoče opravljati zgolj v Ljubljani,« razlaga Linn Julian Koletnik, dolgoletni aktivist na področju pravic transspolnih oseb in ustanovitelj Zavoda TransAkcija. »Z odpravo krajevne pristojnosti je odpravljena potreba po nepotrebnih odhodih v kraje, od koder ljudje izvorno prihajajo in kjer jih kdo lahko sreča ali prepozna. Prav tako vemo, da se o nekaterih rečeh po majhnih krajih hitro začne šepetati, tudi če so zaposleni na upravnih enotah zavezani molčečnosti. Zato zaradi spremembe pričakujemo manj primerov neželenih razkritij.«

Gre torej za majhen, a pomemben korak za transspolne osebe v Sloveniji. Kljub temu velja poudariti, da je zanje poleg pravnega priznanja spola največja ovira pridobitev psihiatrične diagnoze transseksualizma – duševne motnje, torej. V Sloveniji transspolnost še vedno obravnavamo kot duševno motnjo, čeprav bi kot člani Svetovne zdravstvene organizacije z letošnjim letom že lahko prevzeli 11. revizijo mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-11), po kateri transspolnost ni več obravnavana kot duševna bolezen. Za ta korak bi se morali odločiti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Po priporočilih evropske komisije, izdanih predlani, pa bi pravno priznanje spola lahko temeljilo tudi zgolj na samoopredelitvi posameznika. Med države članice Evropske unije, ki to že omogočajo, sodijo Belgija, Danska, Irska, Islandija, Luksemburg, Malta in Portugalska. Kot pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, je to nekaj, kar bi moralo biti urejeno z zakonom. Predloge zagovornika načela enakosti, med katerimi je tudi priznanje pravnega spola na podlagi samoopredelitve, še preučujejo.

Da bo za transspolne osebe oblikovan poseben zakon, v Zavodu TransAkcija poslušajo že vse od ustanovitve, torej zadnjih osem let. »A se v tem času še ni spisal noben zakon. Da nekdo poziva k spremembam zakonodaje, ne naredi pa nič, da bi se to res zgodilo, je problem, ki kaže na nenehno prelaganje odgovornosti,« je kritičen Koletnik, ki hkrati verjame, da bi bilo pravno priznanje spola na podlagi samoopredelitve »mogoče urediti že s podzakonskim aktom, ne nujno z novim zakonom«.