Znanost v času mrka

V organizacijskem odboru Shoda za znanost, pobude, ki se po zgledu mednarodne iniciative March for Science že od leta 2017 zavzema za varovanje okolja in se bori proti relativizaciji znanosti, od ministrstva za izobraževanje in znanost zahtevajo, naj nemudoma pripravi vse potrebno za celovito analizo evalvacijskega postopka Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki bdi nad dodeljevanjem sredstev na projektnih razpisih. Pobudi, ki opozarja na napake v recenzentskih postopkih agencije, so se pridružili tudi v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov, podpisalo jo je več kot 600 raziskovalcev. Podpise so ministrstvu skoraj simbolično izročili prav na dan delnega Sončevega mrka. »V času, ko postajamo žrtve alternativnih dejstev, sodobna družba ne potrebuje samo junakov znanosti, temveč neizogibne možnosti za to, da se ti sploh lahko rodijo. In prvi pogoj za to je korektna, poštena in strokovno neoporečna evalvacija,« so prepričani podpisniki.

V preteklosti niso bila upoštevana mnenja skrbnikov znanstvenih področij o nekaterih recenzentih, za katere so ti menili, da niso primerni za ocenjevanje posameznih projektov. Prav tako je bilo pri ocenjevanju pogosto mogoče zaznati precejšnje razlike med opisno oceno projekta, ki tega tako rekoč ni mogla prehvaliti, in dejansko številčno oceno, ki jo je nato projekt dobil. Pri tem je prihajalo tudi do pojava »beloruskih ocen«, gre za projekte, ki so ocenjeni z oceno 15, torej z vsemi mogočimi točkami, s čimer recenzenti poskrbijo za financiranje zgolj izbranih projektov. Dejanskih navodil, pravil, kako naj bi recenzenti sploh ocenjevali projekte, pa tako rekoč ni.

Pri tem se spomnimo samo še na nenavadno sramoto lani, ko je ARRS tujim recenzentom poslal več vlog, pri katerih je manjkala angleška verzija prijave. Nekateri ocenjevalci so tako lahko ocenili samo to, kar so razbrali iz dela prijave, napisanega v obeh jezikih – k njemu sodita povzetek projekta in del o prispevku k znanosti. Domnevno pa naj bi si bili nekateri recenzenti za razumevanje in ocenjevanje poslanih prijav zato pomagali z Googlovim prevajalnikom.

Kot je na torkovi tiskovni konferenci ob izročitvi podpisov povedal član organizacijskega odbora Shoda za znanost dr. Oto Luthar, smo brez premišljenega, objektivnega in dobro organiziranega recenzentskega postopka »obsojeni na povprečno znanost, znanost špekulantov in goljufov«. Hkrati je odgovoril na retorično vprašanje Marka Twaina, ki se je že pred desetletji spraševal, ali svet vodijo pametni ljudje, ki se iz drugih delajo norca, ali slaboumneži, ki mislijo resno. »Sodeč po razmerah v slovenski znanstveni sferi ali znanstveni politiki je odgovor preprost: vodijo nas slaboumneži, ki mislijo prekleto resno,« je bil oster dr. Luthar.

Za resno analizo postopka si pri Shodu za znanost prizadevajo že od leta 2019, tedaj so se sestali z ministrom Jernejem Pikalom, podobno so prepričevali že dve sestavi znanstvenega sveta ARRS. Zdaj se obračajo še na ministra Igorja Papiča, s katerim, tako Luthar, »nas na delovni ravni čaka še veliko izzivov. Ne nazadnje še vedno ne vemo, kako natančno je bil razdeljen del povečanja sredstev za znanost za letošnje leto in kako kaže z naložbami v znanost«.