Peter Petrovčič

 |  Mladina 44  |  Družba

Poučevanje bosanskega jezika v osnovnih šolah 

Bosanski jezik in kultura

Konec oktobra se je v 12 slovenskih osnovnih šolah začelo poučevanje bosanskega jezika. Gre za prvo poskusno enomesečno poučevanje, ki naj bi v prihodnjih letih preraslo v čisto pravi izbirni predmet, tako kot se pri takem predmetu poučujejo nekateri drugi tuji jeziki z območja držav nekdanje Jugoslavije, denimo srbski in hrvaški jezik.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 44  |  Družba

Konec oktobra se je v 12 slovenskih osnovnih šolah začelo poučevanje bosanskega jezika. Gre za prvo poskusno enomesečno poučevanje, ki naj bi v prihodnjih letih preraslo v čisto pravi izbirni predmet, tako kot se pri takem predmetu poučujejo nekateri drugi tuji jeziki z območja držav nekdanje Jugoslavije, denimo srbski in hrvaški jezik.

Poskusno poučevanje bosanskega jezika v Sloveniji poteka v organizaciji Bosanskega akademskega društva v Sloveniji (BADS) na 12 osnovnih šolah, obiskuje pa ga 163 otrok različnih starosti. Mirela Galijašević Rahić, vodja sekcije za bosanski jezik na BADS in ena od predavateljic, pojasnjuje, da so za zdaj največji izziv združene skupine učencev od 1. do 9. razreda: »Zato je malo težje delati, a nam to uspeva s prilagajanjem snovi, za mlajše se vedno najde kaj, da rišejo na zastavljeno temo, starejšim poskušamo prenesti več znanja. Pomanjkljivost je, da moramo zaradi različne starosti učencev uporabljati različne učbenike, metode poučevanja, igre itd. Učenci so navdušeni nad možnostjo, da se lahko v šoli učijo bosanskega jezika, učitelji pa veseli, da imajo priložnost delati tisto, za kar so se šolali in kar imajo radi.«

Predsednik društva prof. dr. Edvin Dervišević dodaja, da so »profesorji bosanskega jezika, člani akademske skupnosti, dobili priložnost, da se izkažejo v poklicu, za katerega so univerzitetno diplomirani, da miselno in psihično pobegnejo iz vsakdanjega življenja, v katerem delajo zgolj za golo preživetje. Otroci, po rodu iz Bosne, pridobijo akademsko znanje bosanskega jezika na preprost in zanimiv način.«

Čeprav je prvi korak vedno najtežji in je zdaj led prebit, zanesenjake v bosanskem akademskem društvu v prihodnje čaka še precej izzivov. Za začetek bo treba urediti financiranje pedagoškega kadra, ker za zdaj to delo vsi opravljajo prostovoljno. Med učitelji je največ takšnih, ki so po izobrazbi profesorji bosanščine, v Sloveniji pa opravljajo različna fizična dela in sodijo med »nekvalificirano« delovno silo.

Zakaj bi se otroci v šoli sploh dodatno učili materinščine? Na to je pred časom odgovorila predavateljica bosanskega jezika na OŠ Livada Jasmina Husarević: »Stroka je dokazala, da se otrok, ki pravilno govori materni jezik, lažje nauči kateregakoli tujega jezika. Če poznaš sklone v bosanščini, se jih boš hitro naučil tudi v slovenščini. Če pa ne veš nič o njih v materinščini, v kateri razmišljaš in izražaš čustva, bo težko tudi v slovenščini.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.