Protest zoper cerkev dovoljen

V predbožičnem času leta 2013 je francoska novinarka in feministična aktivistka Éloïse Bouton vstopila v eno izmed pariških cerkva in pred mašo zgoraj brez pred oltarjem uprizorila protest zoper cerkveno nasprotovanje pravici do splava – to je storila s »splavljenjem« Jezusa z uporabo nekaj kosov kravjih jeter. Na pobudo duhovnika in katoliške cerkve je bila Boutonova potem v Franciji obsojena na mesec dni zapora, pogojno. Zdaj je Evropsko sodišče za človekove pravice obsodbo razveljavilo.

Boutonova, tedaj članica ukrajinske feministične organizacije Femen, je imela na telesu napisane slogane v prid pravici do splava in tudi »344. kurba«, s čimer je opozorila na javno pismo 343 Francozinj, ki so leta 1971, ko je bil splav v Franciji prepovedan, javno priznale, da so ga opravile. Protest je bil kratek, saj so jo na zahtevo tamkajšnjega župnika hitro »pospremili« iz cerkve. Boutonova je bila kasneje pred kazenskim sodiščem obsojena na pogojno zaporno kazen, obsodbo pa so potrdila vsa francoska sodišča, tudi vrhovno. Obsojena je bila zaradi »spolnega prikazovanja« oziroma razkazovanja golega telesa v javnosti. V Sloveniji takega kaznivega dejanja recimo ne poznamo, poznamo le prekršek nedostojnega vedenja, za katerega je kakopak predvidena zgolj (manjša) denarna kazen.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zdaj odločilo, da je Francija kršila aktivistkine človekove pravice. Odločilo je, da je za javno izražanje političnih prepričanj zaporna kazen mogoča le v res izjemnih primerih – kadar gre za sovražni govor ali spodbujanje k nasilju. Protestničin namen je bil zgolj spodbuditi javno razpravo o pravicah žensk. Tudi v kazenskem postopku ji ni nihče očital žaljivega ali sovražnega vedenja ali napada na svobodo veroizpovedi in žaljenja verskih čustev, očitali so ji zgolj razkazovanje golega telesa v javnosti.

Francija mora v skladu s sodbo Boutonovi plačati 2000 evrov odškodnine in ji povrniti slabih osem tisoč evrov stroškov, ki jih je imela s postopkom pred evropskim sodiščem.

Boutonova se je za tuje medije na sodbo odzvala z besedami, da ni več verjela v pozitiven izid in da se ji zdi razsodba zgodovinska, »ker bo določila nove pravne standarde glede vprašanja žensk in militantnih feministk, ki svoje telo uporabljajo kot obliko protesta in bodo sedaj to lahko počele tudi v Franciji«. V vsem skupaj vidi napredek, ki je bil dosežen v zadnjem desetletju: »Ne vem, ali bi me leta 2022 Francija tudi tožila zaradi razkazovanja golega telesa v javnosti. Seveda je na tem področju še veliko težav, a gre za premik v pravo smer.« Odločitev je sprejelo evropsko sodišče na prvi stopnji, o zadevi bi načeloma lahko v prihodnosti odločal še veliki senat. A le pod pogojem, da se bodo francoske oblasti na razsodbo pritožile. Poleg tega se zdi drugačna odločitev razširjenega sodnega senata malo verjetna, saj je sedemčlanski senat odločitev sprejel soglasno.