Pot do spet velike Amerike

Ameriške vmesne volitve – alias midterm elections – so vedno veselica, karneval, freakshow in teater krutosti – republikancem pa se itak povsem zmeša. Iz njih udarijo neprebavljena preteklost, ekstremnost in lunatičnost. Na vmesnih volitvah kakopak ne volijo le kongresnikov in senatorjev, temveč tudi guvernerje in celo šerife. No, v severnokarolinskem okrožju Columbus so republikanci mirno podprli ponovno kandidaturo eksplicitno rasističnega Jodyja Greena, nekdanjega šerifa, ki je bil pred kratkim prisiljen odstopiti prav zaradi svojega rasizma – na dan so prišli posnetki, na katerih se je slišalo, kako je leta 2019 razlagal, da bo vse temnopolte policiste odpustil, ker tem »črnskim prascem« ne more zaupati. Ja, rasisti črncem ne morejo zaupati. In ja, to očitno velja tudi za republikance – črncem ne morejo zaupati. Zato niti ne preseneča, da so republikanske oblasti v nekaterih zveznih državah, recimo na Floridi, v Teksasu in Georgii, pred volitvami uzakonile »volilno policijo«, ki naj bi skrbela za red in varnost na voliščih – kar seveda spominja na rasistične čase (na čase »Jima Crowa«), ko je policija na voliščih tako nadlegovala in zastraševala črnske volivce, da niso mogli niti upali oddati svojega volilnega glasu. A kot rad reče Donald Trump, oblikovalec republikanske agende – to so bili časi, ko je bila Amerika »velika«.

Republikanci so jo poskušali narediti »spet veliko« – s podpiranjem rasističnih kandidatov, »volilnimi policijami« in bebavimi, lunatičnimi teorijami zarote, recimo s teorijo, da bodo demokrati spet ukradli volitve. Tako kot predsedniške. Da jih ne bi, so republikanske volivce pozivali, naj nikar ne volijo predčasno ali po pošti (kot to množično počnejo demokratski volivci), temveč le v živo – izključno na dan volitev. In še to čim kasneje, v zadnjih urah (da demokratski hekerji ne bodo mogli ukrasti glasov in da demokratske »mule« ne bodo mogle zamenjati škatel z glasovnicami). Zakaj so jih pozivali, naj volijo izključno na voliščih, ni skrivnost – ker začnejo najprej šteti te glasove, če bo med temi glasovi več prorepublikanskih, se bo ustvaril vtis, da zmagujejo republikanci.

Tak vtis se je ustvaril tudi na predsedniških volitvah – ker so najprej šteli glasove, oddane na dan volitev, se je zdelo, da zmaguje Trump. Ko so začeli prihajati tudi izidi predčasnega glasovanja (s pošto vred), pa se je izkazalo, da so bili ti prvi rezultati le »rdeča prikazen« (kot je ta fenomen imenoval Josh Mendelsohn, direktor Hawkfisha, podjetja za analizo podatkov), da torej Trump izgublja in da zmaguje Biden – in trumpovci so začeli vpiti, da so volitve ukradene. Zdaj so računali, da bodo v tesnih, odločilnih bitkah za kongres – tako za senat kot predstavniški dom – lahko spet sejali kaos in vpili, da so volitve ukradene, če ne bodo zmagali republikanski kandidati. »The fix is in!« Preprečimo volilno krajo! Ustavimo štetje glasov! Izločimo lažne glasove! Vstanite! Ne pozabite: samo za predstavniški dom je kandidiralo 238 zanikovalcev izida predsedniških volitev – 238 oseb, ki trdijo, da je predsedniške volitve dobil Donald Trump. Ja, 238 konspirologov – 238 lunatikov! Med republikanskimi kandidati za senatni in guvernerski položaj ste jih lahko našteli še 20. Ha. Še dobro, da so angažirali »volilno policijo«, orodje političnega nasilja. FBI, Ministrstvo za domovinsko varnost, Kapitolska policija in Nacionalni center za boj proti terorizmu niso zaman svarili, da obstaja »povečano tveganje« povolilnega nasilja.

Za ekonomijo gre, bedak

Ankete, objavljene pred volitvami, so favorizirale republikance. In to razmeroma prepričljivo – republikanci naj bi osvojili kongres. Tako predstavniški dom kot senat, ki sta trenutno v demokratskih rokah. V stočlanskem senatu so moči sicer izenačene (50/50), toda vladajo mu vendarle demokrati, saj v primeru izenačenih glasovanj odloča glas podpredsednice, Kamale Harris. Da se je demokratom obetal kongresni poraz, pa ni bilo ravno presenetljivo. Prvič, stranka, iz katere prihaja sedanji ameriški predsednik, ima na kongresnih volitvah vedno velike težave – običajno izgubi bodisi senat ali predstavniški dom, ali celo kar oboje (»prekletstvo vmesnih volitev«). Drugič, predsednik Joe Biden je zelo nepriljubljen, zato je bil kongresni poraz še toliko bolj pričakovan in logičen. In tretjič, »It’s economy, stupid,« bi vzkliknil James Carville, nekdanji strateg demokratske stranke – »Za ekonomijo gre, bedak!« Amerika ima sicer zelo nizko brezposelnost (oktobra 3,7 odstotka) in solidno gospodarsko rast (v tretjem četrtletju 2,6 odstotka), toda inflacija je previsoka, več kot osemodstotna – vse, od hrane in najemnin do bencina in ogrevanja, se je tako boleče podražilo, da se je v Ameriko zažrl strah pred recesijo, da so Američane preželi jeza, resentiment in frustracije in da so republikanci, pa čeravno lunatični in »polfašistični«, kot bi rekel Biden, dobili angelska krila, navsezadnje, kar 79 odstotkov registriranih volivcev je reklo, da bo ekonomsko vprašanje zelo pomembno, ko bodo volili. Demokratom je bilo v tolažbo le to, da večina Američanov nasprotuje prepovedi splava in da bi lahko odločitev vrhovnega sodišča, da splav ni več ustavna pravica (s čimer so se odprla vrata kriminalizaciji splava), republikancem na kongresnih volitvah eksplodirala v obraz.

Amerika bo obtičala. Zakonodaja se ne bo premaknila. Republikanci bodo lahko predlagali nove in nove zakone, toda Biden ima pravico do veta, zato jih ne bo podpisal.

In res, na volilni dan se je izkazalo, da republikanska prevlada ni tako samoumevna. V senatu, kjer bi morali republikanci demokratom speljati le en sam sedež (in ob tem nobenega izgubiti), pa bi v njem prevzeli oblast, se je najprej zgodilo ravno nasprotno – republikancem ni uspelo demokratom speljati nobenega sedeža, demokratom pa je uspelo republikancem speljati enega, in to tistega najodmevnejšega, v Pensilvaniji, kjer je demokratski kandidat John Fetterman, obritoglavi orjak, nekdanji podguverner, ki je pred pol leta doživel infarkt, premagal republikanskega kandidata Mehmeta Oza, nekdanjega kirurga, profesorja na univerzi Columbia in voditelja televizijskega šova Dr. Oz, ki je oglaševal lažna, krošnjarska sredstva za hujšanje. To bitko so že vnaprej razglašali za ključno in usodno – kdor bo zmagal, bo vladal senatu. Ko je Fetterman premagal Oza, je bilo jasno, da morajo republikanci zdaj demokratom izpuliti dva sedeža – in nobenega izgubiti. Kar je bilo zoprno: tedaj so bile odločene že vse senatne bitke – odprti so ostali le še štirje senatni sedeži. Senatni volilni izidi za tri izmed teh štirih sedežev pa so bili potem tako tesni in negotovi, da je bilo pričakovati še dolgo, mučno, kontroverzno štetje, medtem ko v Georgii nobeden izmed kandidatov ni osvojil več kot 50 odstotkov glasov, zato bo potreben drugi krog. Ko to pišem (v sredo popoldne), še ni jasno, čigav bo senat (štetje volilnih glasov v nekaterih zveznih državah je res komplicirano in labirintno), a trenutno se nagiba na demokratsko stran. Za ekonomijo je šlo, a tudi za splav, bedak! Če pa se bo senat na koncu tudi nagnil na demokratsko stran, bo to v očeh trumpovskih republikancev kronski dokaz, da so bile senatne volitve ukradene.

Drugače je trenutno v 435-članskem predstavniškem domu, kjer demokrati krvavijo – ko to pišem, kaže, da so jim republikanci speljali devet sedežev, sami pa so republikancem speljali le tri. Ker za večino – in oblast – v predstavniškem domu potrebuješ 218 sedežev in ker imajo republikanci v tem sklicu 212 sedežev, pomeni, da morajo demokratom speljati le pet sedežev. Kakega »rdečega vala« sploh ne potrebujejo. Le nekaj sedežev, le nekaj volilnih okrožij – pa so zmagali. Ko to – ja, v sredo popoldne – pišem, sicer še ni definitivno jasno, čigav bo predstavniški dom, a trenutno se nagiba na republikansko stran.

Če se na republikansko stran nagne tudi senat, bodo Biden in demokrati v velikih težavah.

Črni scenarij

Že če bi republikanci osvojili samo predstavniški dom, je zelo verjetno, da bi proti predsedniku Bidnu vložili ustavno obtožbo, alias impeachment – obtožili bi ga, da je odpravil južno mejo, tisto med Ameriko in Mehiko, s čimer je ogrozil nacionalno varnost. Resolucije so že na mizi. In kot opozarja Barton Gellman (Atlantic), je impeachment neizbežen tudi zato, ker bodo na republikanske kongresnike pritisnili zanikovalci izida predsedniških volitev, potemtakem tisti, ki trdijo, da je Biden nelegitimen predsednik. A ustavno obtožbo utegnejo vložiti tudi proti podpredsednici Kamali Harris, obenem pa sprožiti kopico preiskav proti Bidnovim ministrom in Bidnovemu sinu Hunterju (oh, in proti covid-19). To ne bo več politika, temveč vojaška ofenziva.

Živo si lahko predstavljate, kaj se bo šele dogajalo, če republikanci osvojijo oboje – predstavniški dom in senat. Potem bodo Bidnu res lahko pili kri. Izglasovali bodo nižjo zgornjo mejo javnega zadolževanja in nižjo proračunsko porabo, omejili bodo socialne programe, socialno zavarovanje in zdravstveno zavarovanje za starejše občane (Medicare), zavarovance bodo poskušali prepustiti zasebni zdravstveni oskrbi (in zasebnim upokojitvenim shemam), odpravili bodo okoljske regulacije, otežili bodo priseljevanje, zagrenili bodo življenje transspolnim osebam, zgradili bodo zid na južni meji, splav bodo še dodatno omejili in zategnili, po možnosti tudi prepovedali, recimo po petnajstih ali celo šestih tednih nosečnosti (»Ščitili bomo nerojene, borili se bomo za življenje,« piše v eni izmed republikanskih predvolilnih platform), preprečili bodo imenovanja vseh Bidnovih pravosodnih kandidatov, tudi potencialnih novih ustavnih sodnikov (Biden bo moral najti druge, »zmernejše«, manj prodemokratske in bolj prorepublikanske kandidate, če bo hotel zapolniti izpraznjena mesta v pravosodnem sistemu).

Kaj to pomeni, je na dlani: Amerika bo obtičala. Zakonodaja se ne bo premaknila. Republikanci bodo lahko predlagali nove in nove zakone, toda Biden ima pravico do veta, zato jih ne bo podpisal. Blokada bo nacijo spravljala ob živce, Bidnovo stalno blokiranje republikanskih zakonskih predlogov pa ne bo dobra reklama za naslednje predsedniške volitve – republikanci bodo Ameriko zlahka prepričali, da je demokrati niso vredni, saj so nesposobni, nekonstruktivni in kontraproduktivni, ker ne počnejo drugega, kot da blokirajo vse tisto, kar je za Ameriko »dobro« in »nujno«.

Lahko pa bodo trgovali: republikanci bodo demokratom pustili višjo zgornjo mejo zadolževanja, demokrati pa bodo morali privoliti v republikanske kaprice, recimo, da bodo klestili sredstva za socialno zavarovanje in investicije v čisto energijo. Kar pomeni, da se bodo demokrati prepustili kravjim kupčijam, zaradi katerih bodo na naslednjih predsedniških volitvah izgubili številne liberalne, levičarske, progresivne glasove. In volitve bodo izgubili.

Trump bo Ameriko naredil spet veliko.