Slovenska tvitosfera

Samo letos smo v tvitosfero prispevali skoraj 18 milijonov tvitov

Programer Marko Plahuta se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družabnih omrežij, zlasti slovenskega dela Twitterja. V svoji bazi hrani podatke tako rekoč celotne slovenske tvitosfere, z analizo teh pa pogosto prihaja do zanimivih spoznanj.

Iz analize podatkov, ki jih je zbral, razberemo, da je slovenski Twitter postal posebno aktiven prav z začetkom epidemije in ob nastopu vlade Janeza Janše. Njegov promet, pod to štejemo tedenske registracije uporabnikov in njihovih sledilcev, pa tudi število vsak teden objavljenih tvitov in aktivnih uporabnikov, se je čez noč potrojil. Samo letos smo Slovenci v tvitosfero že prispevali skoraj 18 milijonov tvitov. Približno 20 odstotkov teh je prispevalo sto najdejavnejših uporabnikov. Med najbolj zagretimi najdemo predvsem oštevilčene račune, se pravi račune z uporabniškimi imeni, ki se končajo z naključnim naborom številk in nam jih

Twitter podeli pri registraciji. Tako se je recimo tudi Alenka Jeraj, poslanka SDS, nekaj časa skrivala za uporabniškim imenom Kopriva60918021. Za oštevilčene račune obstaja sum, da niso avtentični in da so del tako imenovanega astroturfinga, organiziranega ustvarjanja iluzije pristne javne podpore neki politični opciji z lažnimi profili. Večina teh uporabnikov širi izključno vsebine, ki so blizu stranki SDS.

Med najvestnejšimi ustvarjalci tvitov kakopak najdemo Janeza Janšo, čeprav je šele na 59. mestu. Veliko uspešnejši je po številu všečkov, ki jih prejmejo njegove objave. Po povprečnem številu všečkov na tvit se je znašel na tretjem mestu, med Jožetom Možino, ki mu je Janšo uspelo prehiteti, in Anžetom Logarjem. Prepričljivo je v tej kategoriji zmagal Tadej Pogačar. Po vsoti všečkov vseh izvirnih tvitov je Janša na četrtem mestu, prehitela sta ga Vinko Vasle in Bojan Požar, vse tri pa uporabnica Johanca_4me, sicer znan obraz na desni polobli slovenske tvitosfere. Na oba seznama sta se uvrstila tudi Igor Pirkovič in Aleš Hojs.

Kaj kažejo ti podatki? Zagotovo to, da so v slovenski tvitosferi najdejavnejši simpatizerji desnih politik, med njimi predvsem oštevilčeni računi, zaradi česar so desni politiki in njihovi somišljeniki na Twitterju praviloma bolj priljubljeni – prejmejo več všečkov, s tem pa dosežejo tudi več uporabnikov.

A pomenljiv je še en podatek: domet slovenskega Twitterja je v resnici zelo majhen, dnevno aktivnih je zgolj 5000 uporabnikov. Kljub temu je skoraj nemogoče najti drugo družabno omrežje, ki bi bilo tako polarizajoče in bi bilo zmožno ustvariti tako nezdravo okolje, kot ga uspe ustvariti Twitterju. Tega se zavedajo domači in tuji populisti in to pridno izkoriščajo, od Janeza Janše do nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Zaveda pa se tega tudi novi lastnik Twitterja, najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki je podjetje pred kratkim kupil za 44 milijard dolarjev. Domnevno zato, ker si želi »pomagati človeštvu, ki ga ljubi,« in ker bi rad ubranil svobodo govora. Prepričan je namreč, da je bil Twitter prestrog in da je nad uporabniki izvajal cenzuro. »Svoboda govora je temelj demokracije, Twitter pa je digitalni mestni trg, kjer se razpravlja o zadevah, ki so ključnega pomena za prihodnost človeštva,« je zapisal ob prevzemu.

Težava je zgolj v tem, da Musk svobodo govora razume po svoje – po njegovem k njej sodijo tudi lažne informacije in sovražni govor.