So starejši udeleženci v prometu res nevarnejši vozniki? 

Prejšnji mesec se je spet zvrstilo več prometnih nesreč s smrtnim izidom, njihovi povzročitelji pa so bili starejši vozniki – 86-letnik je na avtocesti zapeljal v napačno smer, 87-letnik se je zaletel v skupino ljudi pred nakupovalnim središčem, 82-letnik je nesrečo povzročil pri poskusu prehitevanja. Pa so starejši udeleženci v prometu tudi v resnici nevarnejši vozniki?

»Starejši vozniki se pri vožnji pogosteje srečujejo z različnimi težavami kot drugi, mlajši,« odgovarja Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri nacionalni avtomobilski zvezi AMZS. »Bi pa pri tem poudaril, da se starejši vozniki ob zavedanju slabšanja sposobnosti, ki se nanašajo na slabši vid, sluh, motorično gibljivost in počasnejši odziv, zanašajo na dolgoletne izkušnje in jih v veliki večini tudi uspešno uporabljajo, zato so lahko celo varnejši vozniki kot tisti, ki imajo vozniških izkušenj manj.«

Po podatkih Agencije za varnost prometa so leta 2021 največ prometnih nesreč povzročili mlajši vozniki, natančneje tisti, stari od 25 do 34 let, in sicer 2632 nesreč. Starejši od 64 let so lani povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, kar je 13 odstotkov nesreč. Je pa res, da je največ udeležencev umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili starejši od 64 let. V njih je lani umrlo 22 oseb. V zadnjem petletnem obdobju je res zaznati povečanje deleža umrlih zaradi starejših povzročiteljev, v istem obdobju pa se je ta delež najbolj zmanjšal pri mlajših voznikih.

Temu botruje predvsem sistematično delo z njimi, meni Logar, tega drugi vozniki, tudi starejši, niso deležni v tolikšnem obsegu. »Pri tem v AMZS poudarjamo, da bremena vseživljenjskega usposabljanja v prometu ne moremo naprtiti le voznikom, temveč bi morala država najti način in vire izvedbe dodatnih izobraževanj, saj bi imela družba zaradi izboljšanja prometne varnosti tudi neposredne koristi v zmanjšanju stroškov, ki jih ima s prometnimi nesrečami.« Pri AMZS in pri Agenciji za varnost prometa starejšim voznikom sicer ponujajo različne tečaje, predvsem programe varne vožnje, ki so namenjeni osvežitvi znanja.

Zakon o voznikih zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki, starejši od 70 let, z zdravniškim potrdilom dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Vozniško dovoljenje se jim nato podaljša za pet let. Ponekod drugod po Evropi, recimo na Hrvaškem, v Avstriji, Franciji in Nemčiji, starejšim voznikom ni treba redno obnavljati izpita, razen če tako presodi osebni zdravnik. Na podlagi različnih praks Evropski svet za varnost prometa ugotavlja, da bolj omejevalna zakonodaja še ne pomeni nujno tudi manj nesreč.

Pomeni pa omejeno mobilnost starejših, ki so še vedno sposobni voziti, a si obnovitve izpita preprosto ne morejo privoščiti. Na to opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit, ki meni, da bi moralo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poskrbeti za financiranje tečajev varne vožnje za starejše. Prav tako je prepričana, da bi moral biti strošek zdravstvenega pregleda, ki je nujen za obnovitev izpita, krit iz obveznega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Če govorimo, da naj bodo ljudje čim dlje doma in samostojni, je prevozno sredstvo, to velja še posebej za odročne kraje, eden od prvih pogojev, da lahko dostojno živiš,« je prepričana.