Osvobodimo RTV

Gledalci, ki so minuli teden pred televizijskimi sprejemniki čakali rezultate predsedniških volitev, so lahko v najbolj napetem trenutku, v uvodnem delu Dnevnika na RTV, prvič videli prispevek Ane Ave Gajić, ene iz skupine novinarjev in novinark, ki so v zadnjem obdobju prišli na nacionalko. Gajićeva, ki se sicer ukvarja še z marketingom ter oglaševanjem in ki je svojo kariero leta 2007 začela kot telo in obraz slovenskega Playboya, je z enega od volišč v slogu družabne kronike poročala, kako je »Sašo« zaklenil vrata: »Sašo, preverite, da bodo vrata res zaklenjena,« ga je opomnila in se hihitala: »Sašo, a imate ključe,« mu je sledila, medtem ko je Sašo z njimi rožljal pred živčnimi gledalci.

Gledalci so lahko v nekajminutnem prispevku, katerega strošek produkcije je nekaj tisoč evrov, izvedeli, da je ura sedem. Poleg Gajićeve v informativnem programu na RTV Slovenija po novem dela tudi Barbara Pirh, doslej znana kot organizatorka dogodkov in osebna trenerka. Eugenija Carl ji je prejšnji mesec, po njenem prvem, 10-sekundnem javljanju v živo v Dnevnik, kjer je poročala, da bo mandat novoimenovanega direktorja onkološkega inštituta morala še potrditi vlada, očitala, da se gre »TikTok afnarijo«. Preden je prišla na nacionalko, je delala v rubriki »Brez piiiska« na radiu Fantasy, komentirala je tudi zadnji, že 24. Šmarješki tek, še pred tem pa je pisala za spletni portal stranke SDS, za Novo24. Raziskovala je poroke na nenavadnih lokacijah, pa tudi vprašanje, ali je barvanje las lahko zdravilno.

V informativnem programu RTV Slovenija po novem dela Liza Praprotnik, ki jo poznamo kot napovedovalko vremena v oddaji Dobro jutro. Tudi ona se je leta 2014 kot »kraljica puščave« pojavila v reviji Playboy. Zdaj nastopa tudi kot novinarka in urednica. V informativnem programu RTV Slovenija zdaj dela plesalka Ališa Kasjak Gutman, ki je še nedavno ponujala luksuzne piknike in se ukvarjala z marketingom, pa dramska igralka Uršula Vratuša Globočnik. V informativnem programu RTV Slovenija po novem dela Nastja Stopar, doslej turistična novinarka na Planet TV, pa družabni kronist Nejc Simčič, ki je pred tem na Planet TV vodil zabavno oddajo »O magazin«, še pred tem pa delal za družabno kroniko oddaje 24 ur na Pop tv.

V ekipi najbolj izkušenih novinarjev na nacionalki lahko po novem najdemo tudi Martina Nahtigala, ki je nedavno na RTV dobil redno zaposlitev kot urednik oddaj komentator. »Nekaj časa je ždel na sestankih, še sam je povedal, da ne ve točno, katero oddajo naj bi urejal,« so o njem zapisali novinarji RTV na svojem blogu Tukajsmo, nato pa je bilo odločeno, da bo začel urejati Odmeve. Nahtigal je med zadnjim predsedovanjem Slovenije EU delal za vladni UKOM, bil je tudi v. d. vodje kabineta ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na RTV je prišel s portala Domovina – medij je ustanovil zavod Iskreni, ki je politično in kadrovsko povezan s stranko NSi, soustanovil ga je Janez Cigler Kralj v prostorih Frančiškanskega inštituta. Njegov kolega s portala Marko Balažic je medtem postal predsednik SLS. Zanimivo je, da Nahtigal še vedno piše za omenjeni portal, medtem ko ureja Odmeve.

Manekeni, zajčice, specialisti za oglaševanje in politični marketing, družbeni kronisti, plesalci in igralke, propagandisti političnih strank so v pičlih nekaj mesecih nadomestili starejše, izkušene RTV-novinarje.

Poleg njega Odmeve ureja še Luka Svetina, ki je prej delal na Nova24 in je zdaj že urednik in voditelj Odmevov. In tukaj so še številni drugi novi kadri, kot je Ksenija Koren, v času prejšnje vlade svetovalka v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, kije bila brez kakršnegakoli novinarskega dela na TV Slovenija imenovana na eno najpomembnejših mest – postala je urednica dnevnoinformativnih oddaj. V informativnem programu po novem dela Jaka Elikan, nekoč novinar Financ, ki pa so ga tam odpustili zaradi neprofesionalnega dela, eden od novih obrazov je tudi Gašper Petovar, mlajši novinar, ki je prej delal za Planet TV in Siol. K njim je treba pridodati novi obraz Dnevnika, to je Nejc Krevs, ki je pred dvema letoma diplomiral na teološki fakulteti s tezo, da Izrael mora obstajati. Njihov nadrejeni je seveda direktor TV Uroš Urbanija, še nedavno glavni komunikator v vladi Janeza Janše, direktor UKOM, pristojen predvsem za izčrpavanje in pritiskanje na zaposlene v STA.

Manekeni, zajčice, specialisti za oglaševanje in politični marketing, družbeni kronisti, plesalci in igralke, propagandisti političnih strank so v pičlih nekaj mesecih nadomestili starejše, izkušene RTV novinarje. Žiga Bonča je nedavno odšel na POP TV. Novinarka tednika Aleksandra Trupej je odšla na Kmetijsko gospodarsko zbornico, kjer sedaj skrbi za stike z javnostmi. Zunanjepolitični komentator Marko Valadžija je odšel na N1, Tjaša Potisk Ančimer je po novem pristojna za stike z javnostjo v podjetju 2TDK, Mojca Šetinc Pašek je odšla v politiko, Lidija Pak Horvat na Agencijo za komunikacijska omrežja (AKOS), Boštjan Rous, dopisnik iz Pomurja, je odšel na radio, Matej Luzar je tudi obupal, zapustil je RTV, pred dvema tednoma je dal odpoved, odhaja na STA, Rajka Vignjević Pupovac po novem dela v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je pristojna za stike z javnostmi.

Raziskovalna novinarka Neža Steiner, ki je delala za Ekstravizor, je odšla na Pop tv, tako kot tudi Anže Zabukovšek – po novem je podatkovni analitik v družbi BTC. Urednica Lidija Hren se je kot presežna delavka upokojila, upokojila se je tudi zunanjepolitična komentatorka Meta Dragolič, ki je skupaj z Dejanom Ladiko in Mitjem Prekom lani oktobra protestno odstopila skupaj z odgovorno urednico informativnega programa Manico Janežič Ambrožič. Novinarju Mladine in vodji Studia City Marcelu Štefančiču, jr., je vodstvo RTV seveda prekinilo pogodbo o sodelovanju, na radio Val 202 je iz Studia City odšla še novinarka Maja Ava Žiberna, Nataša Žunič pa se je iz Studia City preselila v kulturni program. Elen Batista, prej voditeljica Dnevnika, je premeščena v Koper, Nina Mrzlikar je tudi zapustila uredništvo informativnega programa, po novem dela v izobraževalnem programu, odšla je tudi Ana Vojnovič Zorman, pa Petra Prešeren, pa Mateja Gradišar. … Z RTV je na POP TV prestopila tudi Metka Majer, ki je na RTV delala 15 let, pa Špela Lobe, ki je na nacionalki pokrivala predvsem zdravstvo.

Te kadrovske zamenjave so se na RTV Slovenija začele lani poleti zaradi »izjemno nizke gledanosti«. Nizka gledanost televizije je bila glavni razlog, zaradi katerega je 30. julija generalni direktor Andrej Grah Whatmough zamenjal direktorico televizije Natalijo Gorščak, čemur so sledile ostale poteze, kot je bila ukinitev oddaj Studio City, Globus ter Točka preloma. Zaradi nizke gledanosti je novo vodstvo zamenjalo urednike, urednico informativnih oddaj Manico Janežič Ambrožič, nato je v njene čevlje stopila Jadranka Rebernik, ki je tja prišla s tretjega programa skupaj s kolegom Igorjem Pirkovičem. Najbolj razvpito je šikaniranje zdaj že vse bolj bivšega voditelja TV Dnevnika Saše Krajnca, ki je javno opozoril na sporne posege v delo novinarjev. In kakšna je posledica tega tudi precej dragega eksperimenta, v katerem je recimo RTV porabila denar, namenjen za dolgo načrtovano okrepitev informativnega uredništva?

V zadnjem poročilu o poslovanju RTV Slovenija v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki ga vodstvo RTV pred referendumom ne želi objaviti ali o njem razpravljati – recimo na ta teden prekinjeni seji programskega sveta –, so namreč navedeni podatki o katastrofalnem stanju nacionalke. Še posebej zbujajo skrb podatki o gledanosti, ki je ena najpomembnejših vrednosti vsakega medija. Gledanost prvega in drugega programa TV Slovenija, piše v omenjenem poročilu, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta padla za okoli 10 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Podobno je padla tudi obiskanost njihovega spletnega mesta MMC, ki mu urednikuje Pirkovič. Ta padec gledanosti, piše v poročilu, gre predvsem na račun informativnih oddaj. »Nižje povprečne gledanosti TV SLO 1 so v večji meri posledica nižje povprečne gledanosti televizije v celoti, deloma pa lahko vzroke pripišemo tudi nižji povprečni gledanosti dopoldanskega termina (predvsem oddaje Dobro jutro) in dnevnoinformativnih vsebin,« so zapisale analitične službe RTV.

Danes javnost informativne programe na RTV Slovenija spremlja v veliki meri tudi iz zabave: soočenja, ki jih vodi Pirkovič, seveda so na neki način zanimiva, a ne z informativnega vidika.

Mimogrede, na televiziji je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta tretji najbolj gledani prispevek na spletu – po dveh športno obarvanih – prispevek z naslovom »Podpora kolegov Saši Krajncu«, ki je bil predvajan 23. 8. 2022, na sedmem mestu je ponovno po nekaj odmevnih športnih dogodkih »Izjava predstavnika kolektiva novinarjev TV SLO Igorja E. Berganta o volilnem soočenju« z 22. aprila. Med 20 najbolj predvajanimi avdio posnetki je na drugem mestu prispevek, ki je bil 2. maja predvajan na Valu 202 z naslovom »Marcel Štefančič: Studia City ne bo več«, na šestem mestu pa prispevek s 26. septembra z naslovom: »Jasmina Jamnik: Izgubila sem prostor, v katerem sem novinarka«. Kar pomeni, da je še tisto malo gledanosti, ki RTV ostaja, v veliki meri posledica gole radovednosti. Ti podatki kažejo, da danes javnost informativne programe na RTV Slovenija spremlja v veliki meri tudi iz razlogov zabave. Soočenja, ki jih vodi Pirkovič, seveda so na neki način zanimiva, a ne z informativnega vidika, bolj z antropološkega ali sociološkega.

Položaj Natalije Gorščak danes zavzema bivši komunikacijski svetovalec Janeza Janše Uroš Urbanija. Urbanija, ki smo ga prosili za komentar teh podatkov, odgovarja, da je na gledanost in navade gledalcev v tem obdobju vplivala epidemija. Češ da je zaradi konca epidemije na splošno gledanost padla. A ta odgovor je paradoksalen. Ker če je bila v času epidemije gledanost televizije visoka in je v zadnjem letu padla, zakaj je bila potem Gorščakova razrešena? In če je na gledanost informativnih programov TV Slovenija res vplivala epidemije, zakaj ta ni vplivala na gledanost vsebin POP TV ali recimo Radia Slovenija? Branost portala 24UR je recimo v tem obdobju ostala na podobni ravni, poslušanost radia, predvsem Vala 202, v katerega novo generalno vodstvo RTV ni posegalo, pa se je v zadnjem letu celo dvignila. Njegov dnevni doseg je narasel za 1,4 odstotne točke na 14,4 odstotka vseh poslušalcev.

RTV Slovenija bi morala kot javni medij negovati, spodbujati in razvijati javno razpravo, pri čemer ima največjo odgovornost informativni program. A prav na tem področju so rezultati novega vodstva najbolj porazni. Podatki o gledanosti po mesecih kažejo, da je ta bila najnižja aprila. Aprila, v času predvolilne kampanje pred državnozborskimi volitvami, je bila gledanost prvega programa TV Slovenija za 18 odstotkov nižja kot pred enim letom. To je rezultat, ki ga ni mogoče doseči zgolj s pasivnostjo, ampak le z angažiranim uničevanjem vsebin. V preteklosti so bili namreč prav predvolilne oddaje in soočenja na Televiziji Slovenija med najbolj gledanimi. In kakšni so ti bili letos aprila? Soočenja na RTV pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami so bila v primerjavi s konkurenčno televizijo organizirana katastrofalno slabo. Niso bila vodena le tendenciozno, ampak tako nemogoče, da so z zadnjega ter najpomembnejšega soočenja, ki ga je vodil Igor Pirkovič, predstavniki strank koalicije KUL in SNS ter DeSUS kar odšli.

Padcu gledanosti pa je že letos sledil skokovit izpad oglaševalskih prihodkov. Generalno vodstvo se sicer hvali, da je RTV Slovenija v prvih devetih mesecih letošnjega leta imela več prihodkov kot odhodkov, in sicer v višini 1,31 milijona evrov. To je sicer res, a ta presežek je nastal v tistih delih RTV Slovenija, s katerimi se generalno vodstvo ni ukvarjalo. Nacionalkin najvišji prihodek, RTV-prispevek, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašal 74 milijonov evrov. Na drugem mestu pa so prihodki od oglaševanja, ki so do septembra RTV Slovenija prinesli 11,7 milijona evrov. A najslabše sta se na tem področju odrezala televizija in MMC: obema so v letošnjem letu glede na lansko leto prihodki od oglaševanja padli za skoraj pet odstotkov, skupaj sta ti dve enoti glede na lansko leto zaslužili 415 tisoč evrov manj. Ta podatek je še toliko bolj porazen, če upoštevamo, da bo gospodarska rast letos po zadnji napovedi EU kar 6,2-odstotna, obseg oglaševanja pa navadno sledi gospodarski rasti. Poleg tega oglaševanje po epidemičnem letu 2020 hitro raste. Na Radiu Slovenija, v katerega se generalno vodstvo s svojim političnim kadrovanjem ni vtikalo, je recimo slika povsem drugačna: tam se je letos obseg oglaševanja povečal za 18,6 odstotka, glede na lani je to skok v višini 326 tisoč evrov.

Kdor je prepričan, da je lahko novinar neodvisen, strokovnjak zgolj strokoven, policist le policist, družina pa le družina, bo na referendumu obkrožil ZA.

Na RTV smo sicer lahko vsak dan priča zniževanju profesionalnih standardov. Minuli teden je recimo v Odmevih bivši novinar SDS televizije Nova24 Luka Svetina »soočil« dva publicista, ki sta komentirala potek predsedniških volitev, in sicer Bojana Požarja ter njegovega kolega Aljuša Pertinača, ki na Planet TV skupaj vodita oddajo Ura moči. Urednik odmevov Aleš Malerič je minuli teden na tiskovni konferenci stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV pojasnil ta zaplet. Dejal je, da so se v vodstvu RTV deset tednov trudili, da bi v Odmeve spravili Bojana Požarja, kar jim je na koncu tudi uspelo. »Celo plane urednikov na Odmevih so zato prilagodili. Seveda jim je uspelo. Ampak kredibilnost je zelo težko zgraditi, lahko pa jo je sesuti. In to vodstvo je zelo uspešno pri sesuvanju naših oddaj in naše kredibilnosti. V naslednjih 14 dnevih do referenduma o RTV zakonu bodo ti isti uredniki in novinarji tudi krojili Odmeve, tisti, ki smo ustvarili večino oddaj, pa bomo postavljeni na stranski tir,« je opozoril gledalce.

Razlog, zaradi katerega se na RTV dogaja, kar smo zgoraj opisali, je obstoječi zakon o RTV Slovenija iz leta 2005, s katerim so politične stranke dobile neposreden vpliv na upravljanje RTV Slovenija. Na podlagi tega zakona lahko vsakokratna vladajoča koalicija nadzoruje 21 svetnikov od skupaj 29 v programskem svetu. Zgoraj opisani desant na RTV zato tudi ni prvi, na RTV se s podobnimi izzivi soočajo že od leta 2005, ko so se začeli njihovi zaposleni v skladu z zakonom, po hierarhični lestvici od zgoraj navzdol, jasno politično deliti. Od leta 2005 pri tej debati obstajata dva pogleda, tako rekoč dve filozofiji. Prvi pogled je tisti, ki ga je zagovarjal Branko Grims, kot avtor obstoječega RTV-zakona, ki ga danes ponavljajo nasprotniki novega zakona. Ta gre tako: neodvisna civilna družba ne obstaja. Ne obstajajo neodvisne civilnodružbene organizacije, ki bi lahko imele pravico do imenovanja svojih »neodvisnih« predstavnikov v programski svet RTV, ker je civilna družba zgolj paravan ali podaljšek politike in političnih strank.

Tako kot so v parlamentu leve in desne politične stranke, tako so tudi leve in desne civilnodružbene organizacije. Zaradi tega naj bi bilo najbolj demokratično in transparentno, da na vrh RTV programske svetnike imenuje parlament, kjer je levi in desni pol jasno viden, izvoljen in legitimen. Ta argument je recimo na soočenju ob debati na RTV minuli teden ponavljal predsednik podmladka SDS Dominik Štrakl; večkrat je povedal, da neodvisne institucije – omenil je računsko sodišče, predsednika republike – niso neodvisne, ker so vse to politične institucije, ki jih vodijo ali levi ali desni predsedniki. Kdor verjame v ta opis in se z njim strinja, bo na prihajajočem referendumu o RTV glasoval proti. Novi zakon o RTV bo namreč uvedel 17-članski svet RTV, v katerega bi 11 članov imenovale civilnodružbene organizacije, kot so SAZU, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic in tako naprej, šest pa zaposleni. Kdor meni, da je vse levo in desno, se s takšno reformo ne more strinjati, ker bodo demokratično izvoljene stranke izgubile nadzor nad nacionalko.

Toda verjetno še nismo pozabili, kam ta teorija – da je vse politično – v praksi vodi.

V zadnjih dveh letih vladavine Janeza Janše nismo imeli le levih in desnih novinarjev ali nevladnih organizacij, ampak tudi leve in desne policiste, vojake, kulturnike, učitelje, sodnike, matematike, družine in na koncu zdravnike ter leve in desne epidemiologe. Legitimni, neodvisni protestniki v takšni družbi ne obstajajo, so ali levi ali desni. Verjetno smo vsi v zadnjih dveh letih tudi zaslutili, kam takšna ideologija vodi. Vodi v totalitarno družbo, kjer je na koncu avtokrat tudi glavni epidemiolog. Kajti če so tudi epidemiologi levi in desni, ima največjo legitimnost tisti, ki je zbral največ glasov, torej predsednik vlade. Kdor si torej želi politizacijo vsega in delitve po vsej javnosti, bo na referendumu glasoval proti.

Kolesarji in protestniki pa so tudi s svojimi dejanji zagovarjali drugačen pogled na svet. In sicer takšen, v katerem poleg političnih strank v parlamentu obstaja še svet zunaj politike, ki je lahko od nje neodvisen: poleg protestnikov, ki ne želijo kandidirati na parlamentarnih volitvah, so kolesarji zagovarjali in verjeli, da obstaja neodvisno umetniško ustvarjanje, da obstajajo zdravniki in neodvisne institucije, kot so varuh človekovih pravic, računsko sodišče, predsednik republike, sodstvo, novinarji, ki imajo drugačen interes od levo-desno strankarskega. In končno seveda, da lahko obstaja tudi neodvisna javna RTV, pri kateri levo-desni politični kriteriji niso bistveni.

Kratkega zakona o RTV Sloveniji tokrat tudi niso napisali politiki, ampak je nastal v civilnodružbenih organizacijah. Veliko vlogo pri njem so igrali na primer sodelavci Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je nastala z namenom, da se s pomočjo prava postavi po robu spodkopavanju ustavnih pravil, kar si je privoščila Janševa vlada. Kdor je torej prepričan, da je lahko novinar neodvisen, strokovnjak zgolj strokoven, policist le policist, družina pa le družina, bo na referendumu obkrožil ZA.

Ali še drugače, referendumska dilema je taka: sta bila zadnji prispevek Ane Ave Gajić in na primer Pirkovičevo vodenje oddaj slaba in neprofesionalna – ali pa so takšne vsebine nujne zaradi pluralnosti, zato ker morajo na RTV obstajati tudi desni novinarji ali uredniki.

Padec gledanosti TVS1 po mesecih

Povprečna gledanost prvega programa TVSLO po mesecih letos in lani

Graf prikazuje povprečno gledanost prvega programa TV Slovenija po mesecih, od januarja do septembra letos, starih več kot štiri leta. Podatki, ki smo jih črpali iz poročila o poslovanju RTV Slovenija januar–september 2022, sicer kažejo, da je gledanost prvega in drugega programa TV Slovenija je v prvih devetih mesecih letošnjega leta padla za okoli 10 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, poslušanost radia, v katerega novo generalno vodstvo RTV ni posegalo, pa se je v tem obdobju celo dvignila. Njegov dnevni doseg je narasel za 1,4 odstotne točke na 14,4 odstotka vseh poslušalcev.

POVEZANI ČLANKI:

• Vsi Urbanijevi džakuziji