Konec Twitterja, kot smo ga poznali 

Migriranje na Mastodon

Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je s prevzemom Twitterja »osvobodil ptico«, kot se je izrazil ob nakupu podjetja. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo z opravljanjem nadzora na platformi, moderiranjem vsebin, poskusi preprečevanja sovražnega govora in onemogočanjem profilov tistih, ki širijo lažne novice in razpihujejo sovražnost – največ prahu je dvignilo blokiranje računa nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa – uporabnikom ali kar človeštvu nasploh krnilo svobodo govora. Twitter bo odslej Muskov zasebni peskovnik, zaradi česar ga zapušča vse več uporabnikov. Po nekaterih podatkih ga je zapustilo že več kot milijon uporabnikov, občutno pa se je zmanjšalo tudi število dnevno aktivnih uporabnikov.

Musk je že spomladi kupil 9,2 odstotka delnic Twitterja, nato se je, skorajda v šali, odločil za nakup celotnega podjetja. Zanj je ponudil 44 milijard dolarjev, kar je bilo občutno več, kot je bilo podjetje, ki naj bi na dan izgubljajo okoli štiri milijone dolarjev, vredno na borzi. Iz posla se je nato poskušal umakniti, vendar se je zaradi podpisa namere o nakupu znašel v godlji. Twitter se je odločil Muska tožiti in poslovnež je bil tako rekoč prisiljen v nakup podjetja. Kmalu zatem je ugotovil, da to prinaša izgubo, in se je zaradi finančne optimizacije odločil odpustiti skoraj polovico zaposlenih.

Nekatere izmed njih je nato sicer spet zaposlil, ko je ugotovil, da brez njih ne more vpeljati vseh novosti, ki si jih je zamislil.

Ena izmed njih je uvedba plačljive »modre kljukice«, funkcije, ki ob imenu uporabnika potrjuje, da profil zares pripada tej osebi. Preverjanje profilov uporabnikov je bilo mogoče tudi doslej, le da je bilo brezplačno, pristnost profila pa je moral potrditi Twitter sam. Po novem je ta funkcija na voljo prav vsem – oziroma vsem, ki so zanjo pripravljeni odšteti osem dolarjev.

Tako rekoč čez noč je Twitter postal gojišče lažnih (a na videz resničnih) uporabniških računov. Kar naenkrat je bilo na njem več Elonov Muskov, modro kljukico je dobil tudi Jezus Kristus. Nekdo, ki se je izdajal za nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, je potožil, da pogreša pobijanje Iračanov, spet drugi je v imenu ameriškega farmacevtskega podjetja Eli Lilly and Company zapisal, da bo inzulin v Ameriki odslej brezplačen. Podjetje naj bi bilo zaradi tega na borzi v trenutku izgubilo več milijard dolarjev.

Alternativa Twitterju je morda odprtokodna platforma Mastodon. Gre za družbeno omrežje, ki je na prvi pogled podobno Twitterju, le da na njem ne boste našli oglasov – podpira ga množično financiranje –, drugače od Twitterja (ali Instagrama ali Facebooka) pa uporabnikom omogoča, da se pridružijo posameznim strežnikom, ki jih upravljajo različne skupine in posamezniki, ne zgolj ena osrednja platforma. Ti so nato del posamezne instance, ki jo upravlja strežnik, vendar lahko sledijo tudi uporabnikom, ki so del drugih instanc.

Za zdaj ima Mastodon že več kot tisoč posameznih instanc, med njimi je tudi slovenska platforma toot.si, na kateri je že okoli 450 aktivnih uporabnikov.