Kako smo volili?

Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.

Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću je podobno kot leta 2018 uspelo prepričati 60 odstotkov volivcev. Drugo mesto je s slabimi desetimi odstotki zasedla Nataša Sukič, kandidatka Levice, tretje pa morda nekoliko presenetljivo zavetnik »pravih« družin Aleš Primc, kandidat stranke Glas za otroke in družine. Temu je uspelo prepričati več kot 6000 posameznikov oziroma skoraj sedem odstotkov vseh, ki so prišli na ljubljanska volišča. Primc, ki je s plakatov po Ljubljani – teh je bilo res veliko, več kot plakatov katerekoli druge liste – obljubljal dvigala v vsakem bloku, tisoč evrov ob rojstvu otroka in »zaščito pred LGBT posvojitvami in LGBT ideologijo v vrtcih in šolah«, ni postal župan, je pa dobil sedež v ljubljanskem mestnem svetu.

V prvem krogu so župana izbrali tudi v Kopru, kjer je poraženec Boris Popovič napovedal, da se umika iz aktivne politike. Nasprotno bosta drugi krog tekla županska kandidata v Mariboru, sedanji župan Saša Arsenovič in nekdanji župan Franc Kangler. Kandidat Gibanja Svoboda Vojko Flis, nekdanji direktor UKC Maribor, je pristal na tretjem mestu.

Za prav posebno presenečenje so poskrbeli v Celju. Nepremagljivi Bojan Šrot, ki je računal na gladko zmago v prvem krogu, se bo moral pred sedmim zaporednim mandatom prvič po letu 1998 izkazati tudi v drugem krogu. Njegov izzivalec je 33-letni arhitekt in kulturni producent Matija Kovač, ki je doslej deloval kot mestni svetnik stranke Levica.

Od deveterice resnično večnih županov, ki občino vodijo že sedem mandatov, torej od leta 1994, se jih je za osmi mandat potegovala šesterica. Prav vsi razen Franca Mužiča so bili ponovno izvoljeni že v prvem krogu, tudi Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, najbolj zadolžene občine v državi.

Za župana občine Lendava je kandidiral tudi poslanec SDS Janez Magyar in se uvrstil v drugi krog. Nekoliko slabše se je odrezal njegov poslanski kolega Franc Rosec, ki je za župana kandidiral v Šoštanju, a je tam s tekmeci pometel poveljnik gasilskega poveljstva Boris Goličnik. Podobno veliki met ni uspel niti poslanki SDS Jelki Godec, ki je kandidirala v Šentjurju, ali nekdanjemu zdravstvenemu ministru Janezu Poklukarju, ki je kandidiral v občini Gorje. Nekoliko bolje se je odrezal nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič – za županski mandat v Brežicah se bo potegoval v drugem krogu. Podobno kot pred štirimi leti se bo pomeril s sedanjim županom Ivanom Molanom.

Na vrh občine Radenci se je spet zavihtel Roman Leljak, preganjalec Udbe in človek, ki je v devetdesetih letih sedel zaradi goljufije, razglasil osebni stečaj, kot ljubiteljski zgodovinar pa izdal knjigo, v kateri zanika zločine ustašev na Hrvaškem med drugo svetovno vojno. Pred štirimi leti mu je uspelo prepričati 750 volivcev, letos pa skoraj tisoč več. Volilna udeležba je bila tu med najvišjimi v državi, volitev se je udeležilo več kot 71 odstotkov volilnih upravičencev, kar deset odstotkov več kot pred štirimi leti.

Gibanju Svoboda se je uspelo otresti prekletstva novonastalih strank. S 404 svetniki je preseglo celo izid SMC, ki je leta 2018 dobila 293 svetniških sedežev.

Kot je zdaj že tradicija, so se na lokalnih volitvah najbolje odrezali neodvisni kandidati. Ti so v prvem krogu zasedli 103 županska mesta. Med političnimi strankami je najboljši izid spet dosegla zunajparlamentarna stranka SLS, ki ima 13 županov (v prvem krogu jih je pred štirimi leti sicer imela 23), z 11 župani ji sledita SDS in Nova Slovenija, z desetimi SD, županjo pa je v občini Osilnica, ki po številu prebivalcev velja za najmanjšo občino v Sloveniji, dobilo tudi Gibanje Svoboda. Pri tem je treba poudariti, da se za vsaj navidezno neodvisnost povsem pragmatično iz leta v leto odloča več kandidatov, četudi so člani ali pa vsaj simpatizerji političnih strank. Predsednik SDS Janez Janša se je tako kmalu po razglasitvi še neuradnih izidov hitel hvaliti, da je njegova stranka nesporna zmagovalka po številu županov, saj se je z njeno podporo na županski stolček uspelo zavihteti 53 kandidatom, deset pa je takih, ki so se uvrstili v drugi krog.

Nekoliko zanimiveje so razmerja moči razdeljena po občinskih svetih. Tako kot pred štirimi leti je največ svetnikov iz SDS, 493. To je skoraj 50 mandatov manj, kot si jih je stranka zagotovila pred štirimi leti. S 404 svetniki ji že sledi Gibanje Svoboda, s čimer je postalo druga najpomembnejša politična stranka na lokalni ravni. Izmed parlamentarnih strank se je izrazito slabo odrezala Levica, zagotovila si je zgolj 22 svetniških sedežev – od tega štiri v Ljubljani –, torej skoraj pol manj kot pred štirimi leti.

Kot zanimivost omenimo, da se je za stolček svetnika v občini Domžale na listi Piratov potegoval tudi 21-letni Maks Musar, sin novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar. Na seznamu kandidatov SDS v Grosupljem pa se je znašel 39-letni Žan Janša, sin predsednika stranke. Nobeden od njiju ni bil izvoljen.

Za svetniški položaj se je boril tudi Maks Musar, sin Nataše Pirc Musar, na seznamu kandidatov SDS v Grosupljem pa se je znašel Žan Janša, sin Janeza Janše.

Gibanju Svoboda se je tako uspelo otresti prekletstva novonastalih strank, ki praviloma dosegajo nizke volilne izide na lokalnih volitvah. Ko se je recimo leta 2014 na lokalne volitve prvič odpravila SMC, je dobila 293 sedežev, LMŠ leta 2018 pa zgolj 53. Pri tem se je Svoboda bolje od SDS odrezala v kar devetih mestnih občinah od 12, najbolje pričakovano v Novi Gorici, kjer bo imela 14 sedežev, v drugem krogu pa bi s kandidaturo Sama Turela tam lahko dobila tudi župana.

Vendar je treba še omeniti, da imajo politična zavezništva na lokalni ravni praviloma drugačno dinamiko kot na državni. Vzemimo za primer naselje Anhovo v občini Kanal ob Soči. Tamkajšnji prebivalci so že več let žrtve finančnih interesov mestnih veljakov, bodisi z desnega ali levega političnega pola. Zaradi tega trpi predvsem njihovo zdravje. Temu botruje okoljska katastrofa, neposredno povezana s tamkajšnjo cementarno Salonit, ki ji sedanja županja Tina Gerbec (SD) ostaja izrazito naklonjena. Njeno županovanje bi v drugem krogu sicer lahko ogrozil okoljski aktivist Miha Stegel.

POVEZANI ČLANKI:

• Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?