Zakon o RTV ni protiustaven …

»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.

Avbelj je predavatelj na zasebnih pravnih fakultetah iz širšega vplivnega kroga SDS, zato so njegova pravna mnenja pričakovano po navadi naklonjena stališčem te stranke. In prav SDS je zahtevala referendum o zakonu o RTV, ki bo hkrati še z dvema drugima potekal to nedeljo. Vseeno je s svojim pravnim mnenjem vsaj nekoliko presenetil. Zakonu očita »očitno protiustavnost« v več točkah, v procesnem in vsebinskem smislu. Zakon naj bi bil sprejet po neustavnem postopku, poleg tega je neustavna tudi nova ureditev, ki jo prinaša za javni medij. Vse to, pravi Avbelj, jasno izhaja iz »evropskega ustavnega prostora«, točneje iz premnogih »sodb evropskega sodišča za človekove pravice in sodišča Evropske unije«.

Za katere relevantne evropske sodne odločbe, ki naj bi nekoč v prihodnosti narekovale slovenskemu ustavnemu sodišču razveljavitev novega zakona, gre, Avbelj ni pojasnil ne v kolumni in ne na prigovarjanje zainteresirane javnosti. Namiguje sicer na politične zamenjave neželenih sodnikov na Madžarskem in Poljskem, ki so jih kasneje razveljavile evropske sodne avtoritete. A to, da predstavnike ene veje oblasti zamenja druga veja, je vsekakor nekaj drugega kot menjave na čelu javnega medija. Poleg tega vladi težko očitamo, kar ji očita Avbelj, da si želi zgolj napolniti javni medij s »svojimi ljudmi« – nihče ni predlagal sprememb veljavnega slabega »Grimsovega« zakona o RTV, dokler ni vlada Janeza Janše javnega medija napolnila s »svojimi ljudmi«.

Avbelj sicer piše, da je protiustaven že način sprejemanja zakona, po nujnem postopku. V Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri pripravi zakona, odgovarjajo, da čim hitrejši postopek narekuje realnost, torej politizacija javnega medija, ki je razvidna tudi že navzven, na malih zaslonih. Glede očitka, da ni bilo zagotovljeno sodelovanje javnosti, odgovarjajo, da je javna razprava o potrebnih spremembah veljavnega zakona, ki je navsezadnje omogočil politični prevzem javnega medija, tekla vse od sprejetja zakona pred več kot 15 leti.

Kar se vsebine tiče, pa naj bi bila protiustavnost, po Avbljevem mnenju, v tem, da bo novi zakon (ker določa povsem nove načine imenovanja in drugačno sestavo organov), posegel v mandate sedanjega vodstva RTV. To se sicer zgodi vsakič, ko se zakon o neki javni organizaciji temeljito spreminja, in se je zgodilo tudi, ko je vlada pod vodstvom SDS nazadnje, leta 2005, novelirala zakon o RTV. Poleg tega v pravni mreži dodajajo, da sta ustavno in vrhovno sodišče že večkrat in v različnih primerih odločili, da je vodstveni ali poslovodski položaj z mandatno dobo (v javni upravi ali zunaj nje) »privilegij in ne pravica posameznika«, zato novi zakon s tega vidika nikakor ni vnaprej protiustaven.

Res je ustavno sodišče v času prejšnje vlade z začasno odredbo zadržalo novelo policijske zakonodaje, katere posledica bi bile menjave na skoraj vseh vodstvenih položajih v policiji. A tedaj je zakon odpravil imenovanja policijskih vodij v skladu s predpisanimi zakonskimi pogoji in odločanje o pogojih za imenovanje in o imenovanjih samih prepustil neposredno politiki oziroma notranjemu ministru. Novi zakon o RTV uvaja prav nasprotno, iz rok politike oziroma državnega zbora jemlje imenovanje članov programskega sveta zavoda in ga zaupa stroki, civilni družbi.

Avbelj se moti ali pa zavaja, da je vseeno, kakšen bo izid referenduma o zakonu o RTV ter ali zakon ostane v veljavi ali ne, ker ga bo kasneje razveljavilo ustavno sodišče. Ni vseeno. In sicer zato, ker se Avbelj moti tudi o »očitni neustavnosti« zakona. Bolj očitno neustavno se zdi trenutno stanje nevzdržne politizacije javnega medija, novi zakon pa to stanje odpravlja. Ne samo to, zakon tudi na dolgi rok odpravlja vpliv politike na uredniško politiko javnega medija.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>