Borut Mekina

 |  Mladina 47  |  Politika

Karneval neumnosti se izteka

Po nedelji Golobovo vlado čakajo veliko resnejši izzivi

Predreferendumsko razpoloženje na ljubljanskih ulicah

Predreferendumsko razpoloženje na ljubljanskih ulicah
© Borut Krajnc

Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 47  |  Politika

Predreferendumsko razpoloženje na ljubljanskih ulicah

Predreferendumsko razpoloženje na ljubljanskih ulicah
© Borut Krajnc

Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

Pri tem, tretjem referendumu bodo volivci z glasom ZA za eno leto odložili izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Prejšnja vlada Janeza Janše je namreč opravila lažji del posla, starejšim je v zakonu obljubila ogromno novih pravic in oblik dolgotrajne oskrbe, ni pa opravila težje naloge – ni zagotovila denarja za izvajanje ukrepov. Slovenija zdaj za dolgotrajno oskrbo iz različnih blagajn – javne zdravstvene zavarovalnice, občinskih proračunov, državnega proračuna – namenja okoli 600 milijonov evrov. S tem denarjem pomaga predvsem 20 tisoč ostarelim v domovih, a zunaj njih je še 14 tisoč starostnikov v čakalni vrsti.

Ker bo ostarelih še več in tudi zato, da vseh ne bi potiskali v institucionalno varstvo, bo to področje v prihodnosti potrebovalo še enkrat toliko denarja. Torej še za en proračun obrambnega ministrstva, približno 600 milijonov evrov, so izračunali strokovnjaki. Odlog uveljavitve sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi je verjetno nujen. Koalicija si ta konec tedna kupuje leto dni časa. Rešitev te težave bi bila uvedba posebnega socialnega prispevka k plačam ali pa, kot piše v veljavni koalicijski pogodbi, uvedba nepremičninskega davka, s katerim bi med drugim financirali tudi dolgotrajno oskrbo. Ali je mogoče, da bo prihodnje leto Golobova vlada uvedla nepremičninski davek?

Odgovora na to vprašanje nimamo oziroma je vprašanje zgolj retorično, je pa jasno, kaj se bo na področju dolgotrajne oskrbe zgodilo sicer, torej če Golobova vlada 600 milijonov evrov na leto ne bo našla. Če bo tako, bo za težave poskrbel trg in kot vedno bo seveda poskrbel le za peščico najpremožnejših. Dejansko se to že dogaja. Dolgotrajna oskrba postaja v Sloveniji vse bolj dobičkonosen posel. Domovi za ostarele v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc oziroma podjetja DEOS so lansko leto zaključili z 1,516 milijona evrov dobička, domova Comett v Kranjski Gori in Rogaški Slatini, ki sta v lasti Matjaža in Helene Čampa, sta dobiček, ki je leta 2019 znašal 316 tisoč evrov, lani povečala na 514 tisoč evrov, eden od domov avstrijske mreže Senecura v Vojniku je lansko leto končal s 424 tisoč evri dobička.

Janševa vlada je mandat začela z mnogoterimi obljubami upokojencem, s katerimi se je tedaj prilizovala predvsem stranki DeSUS. Med drugim je leta 2020 obljubila gradnjo petih domov za starejše. Mandat pa je končala z razpisom za podelitev koncesij zasebnikom, ki namestitve ponujajo premožnejšim. Pod prejšnjim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem je ministrstvo za delo podelilo 13 koncesij za opravljanje institucionalnega varstva starejših, zaradi česar imamo danes 59 javnih zavodov in že 45 zasebnih. To ni bil nikakršen ukrep, s katerim bi urejali vprašanje dolgotrajne oskrbe, to je bil preprosto ukrep, s katerim je vlada ponovno toplo postlala peščici tistih, ki si lahko privoščijo varno starost.

Kaj potem je pravi ukrep? Pred 14 leti je Mladina sestavila peticijo, v kateri je izzivalno predlagala, naj vojsko razpustimo in sredstva raje namenimo za dolgotrajno oskrbo, kajti država, ki ne zmore poskrbeti za starostnike, tudi vojske ne potrebuje. Po 14 letih se ni zgodilo prav nič. Dilema ostaja: topovi ali upokojenci? Po referendumski nedelji, po tej vsiljeni in nepotrebni kampanji vlado Roberta Goloba čakajo prav ta težka vprašanja, ki jih politiki doslej niso znali rešiti. Te težave se bodo vedno znova vračale, dokler ne bodo rešene. Kako ponovno zgraditi RTV Slovenija? Vpeljati nepremičninski davek? Bo ministrstvo za solidarno družbo zgradilo 20 tisoč stanovanj?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.