Novo vodstvo, stare navade

Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je osrednja institucija v državi, ki deluje na področju štipendiranja dijakov in študentov, pa tudi deficitarnih poklicev. S pridobljenimi evropskimi sredstvi izvaja različne programe za razvoj kadrov, spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, zagotavlja pravice delavcev, če je delodajalec plačilno nesposoben, in pravico otrok do nadomestila preživnine.

Pred časom smo že poročali o nepravilnostih pri izvedbi nabave in vzdrževanja računalniške aplikacije IS e-MA – gre za informacijski sistem organa upravljanja za podporo črpanju sredstev kohezijske politike. Nekdanje vodstvo sklada se je z razdelitvijo javnega naročila spretno izognilo postopku javnega naročanja, zato je bilo od leta 2017 do 2019 v javnem skladu netransparentno porabljenih skoraj 45 tisoč evrov. Kot so potrdili v državni revizijski komisiji, so v predmetnem prekrškovnem postopku pravnomočno ugotovili kršitev zakona o javnem naročanju.

A zaposleni v skladu opozarjajo, da brez nepravilnosti pri vodenju ne gre niti pod novim vodstvom. Franca Pristovška, sicer pomembnega člana Nove Slovenije, je maja zamenjala Barbara Leder – velja omeniti, da je na lokalnih volitvah (neuspešno) nastopila kot županska kandidatka Gibanja Svoboda –, ki pa ji zaposleni že od prihoda na položaj očitajo, da ne izpolnjuje potrebnih pogojev zanj.

Hkrati opozarjajo, da je mimo oddelka za pravne in kadrovske zadeve ustanovila posebno delovno skupino za sistematizacijo delovnih mest v skladu, s čimer želi, tako  zaposleni, odpraviti organizacijsko strukturo in delovna mesta vodij posameznih sektorjev sklada. Naloge sektorjev naj bi nato prevzeli vodje oddelkov, v nekaterih primerih celo zaposleni po pooblastilu direktorice, kar bi pomenilo, da bi nadzor nad delom na nekaterih področjih potekal izključno prek nje, to pa naj ne bi bilo sprejemljivo. Prav tako naj bi bili člani omenjene delovne skupine prejemali nagrade iz naslova povečanega obsega dela. Nagrade naj bi bile po pričanju zaposlenih namenjene predvsem direktoričinim znancem, drugim zaposlenim pa tri mesece brez razloga ni bila izplačana redna nagrada za delovno uspešnost.

V skladu se sicer branijo, da si Lederjeva zgolj »prizadeva za izboljšanje delovanja sklada na vseh področjih njegovega delovanja, kamor sodi tudi preučevanje različnih organizacijskih in drugih možnosti sprememb trenutnega ustroja in načina delovanja sklada«. K dejavnemu sodelovanju pri postopkih sprememb naj bi bila povabila vse zaposlene. Hkrati zanikajo kakršnekoli nepravilnosti pri izplačilu redne nagrade za delovno uspešnost zaposlenim.

Na inšpektoratu za javni sektor so potrdili, da so konec septembra ugotovili nepravilnosti pri določitvi in izplačilu redne nagrade za delovno uspešnost in da so skladu odredili ukrepe za odpravo nepravilnosti. Vendar se Lederjeva z ugotovitvami ni strinjala in je zoper njih vložila ugovor, pristojna ministrica pa o njem še ni odločala.

Z očitki na račun vodenja sklada je seznanjena tudi protikorupcijska komisija, ki v zvezi s primerom vodi predhodni preizkus prijave.