Kje so naši horizonti?

Interdisciplinarnega umetnika Marka A. Kovačiča (1956), pionirja večmedijske umetnosti in zagotovo enega najpomembnejših začetnikov novovalovskega performansa, danes poznata predvsem starejša in srednja generacija ljubiteljev sodobne slovenske umetnosti. A njegov opus je pomemben predvsem za najmlajšo generacijo, ki se šele začenja zanimati za umetnost ali pa tudi sama vstopa v polje video umetnosti in interdisciplinarnih projektov. S tem, ko gledamo pionirske videe Marka A. Kovačiča, spoznavamo estetiko in etiko 80. let, in ker njegovi videi temeljijo na prvinah evropskih zgodovinskih avantgard, posredno spoznavamo tudi te. S tem, ko te videe gledamo, spoznavamo tudi pionirske tehnike ustvarjanja videov – recimo posebno tehniko »croma key«, v kateri je Kovačič kombiniral računalniško grafiko, mehanične animacije in performans, vsemu temu pa je fizično dodal še likovno ozadje.

Zdaj se ponuja odlična priložnost, da Marka A. Kovačiča spozna kar najširša javnost, saj bo njegov opus, nastajajoč v preteklih štiridesetih letih, prvič celovito predstavljen na štirih retrospektivnih filmskih večerih v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Projekcije njegovih del se bodo zvrstile enkrat na mesec, prva bo 6. decembra, naslednje, z drugačnim programom, pa 24. januarja, 28. februarja in 23. marca.

Kovačič je diplomiral in opravil specialko iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, a se je kmalu odvrnil od akademijskega drila, začel se je ukvarjati z gledališčem, bil je med ustanovitelji Gledališča Ane Monro (1981–91), posvetil se je performansu in videu, sodeloval je s skupino R IRWIN S (1983–85) in leta 2000 ustanovil tudi glasbeno skupino Zlati kastrioti, ki je vezana na njegov znanstvenofantastični, futuristični projekt Civilizacija Plastosov.

S projektom Civilizacija Plastosov je dosegel največji odmev in popularnost. Gre za kompleksen in obsežen projekt, v katerem je v središče postavil fiktivno civilizacijo živih bitij, ki je v 23. stoletju preživela kataklizmo in jo »strokovnjaki za raziskavo razdejane Azije« odkrijejo ob izlivu reke Ob in poimenujejo Plastosi. Kovačič je ta projekt, ki govori o naši sedanjosti oziroma prihodnosti (danes zveni tudi kot napoved zdaj že resno grozečih podnebnih sprememb), gradil z vidika in na način, kot to počno znanstveniki – z laboratorijem, s predavanji, simpoziji, strokovnimi vodstvi po razstavi o civilizaciji Plastosov, produkcijo strokovnih publikacij itd. Kovačičev pristop pa je poseben v tem, da ni distopičen, vključuje veselje, igrivost in humor; zleze ti pod kožo in omogoči pristno komunikacijo z umetniškim delom. Kovačič je s tem projektom razmerju med umetnostjo in znanostjo dal povsem novo razsežnost, ki jo krasi obilica humorja.

Drugi pomembni segment je Kovačičeva zbirateljska strast, ki se je razigrala v nizu projektov in na samostojnih razstavah (Laterna Magica, Zatišje pred viharjem, Ljubeči pogled, Nazaj v prihodnost, Izgubljeni horizont itd.) kot tudi na zadnji razstavi Javka pri rdeči zvezdi, ki jo je leta 2021 pripravil v prostorih nekdanje trboveljske tovarne Mehanika. Vsi ti projekti pričajo, da Kovačič na preteklost gleda z ljubeznijo in ne s sovraštvom, tako jo laže približa občinstvu in mu zbudi željo po spominjanju. Sprožilec tega je seveda pogled, pomemben gibalec likovne umetnosti, pa tudi socioloških, psihoanalitskih ali fenomenoloških interpretacij. Prav dragocena gledališka izkušnja je Kovačiču dala sposobnost, da v svojih videih in performativnih projektih ter tudi kiparskih inštalacijah odlično komunicira z občinstvom.

Za celovito kinotečno projekcijo svojih pionirskih videov je izbral naslov Izgubljeni horizont. Z enakim naslovom je leta 1997 naslovil tudi prostorsko instalacijo v ljubljanski Galeriji Kapelica. Takrat se je kustos Jurij Krpan spraševal, kam so izginili naši horizonti, ki smo si jih obetali: »Med drugim lahko izgubimo tudi nekaj, proti čemer smo šli, nekaj, za kar smo dobro vedeli, da tam je, ko pa smo prišli tja, ugotovimo, da tega, kar smo iskali, tam ni. Kam je izginilo oziroma ali smo res prišli tja, kamor smo bili namenjeni, ali pa smo zašli?« Tako se morda po 30 letih sprašuje marsikdo, ko pomisli na »obljubljene horizonte« samostojne Slovenije.

Ja, Kovačič je družbeno angažiran umetnik z močno refleksijo politične stvarnosti. Njegovi videi, eksperimentalni in dokumentarni, od zgodnjih analognih na magnetnem traku (VHS; U-matic, beta) do poznejših digitalnih formatov, govorijo o njegovi percepciji preteklosti/zgodovine, sedanjosti in prihodnosti. V Slovenski kinoteki, kjer bodo poleg avtorja pri programu sodelovali še Barbara Borčić, Peter Cerovšek in Igor Prassel, si želijo analitičnega in kritičnega odziva.

Projekcija filmov:
Izgubljeni horizont: video opus Marka A. Kovačiča (1983–2021)
Kje: Slovenska kinoteka, Ljubljana
Kdaj: 6. decembra 2022