Slovenija kot Nemčija leta 1933?

Branka Grimsa je okaralo nemško veleposlaništvo

Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.

Ni sicer prvič, da si je Grims privoščil podobno trditev. Nazadnje je isto povedal v državnem zboru ob interpelaciji notranje ministrice Tatjane Bobnar, pri čemer je izrečeno poskušal podkrepiti z utemeljitvijo, da se »ljudi zdaj že lovi po ulicah, lahko slišimo pozive k smrti, očitno protiustavno pozivanje k nasilju in k uboju, policija pa ne stori ničesar«.

Tokrat so se na njegove besede odzvali na nemškem veleposlaništvu, kjer so bili, kot so zapisali, nad njimi začudeni, zato so si – ker so vendarle nemško veleposlaništvo in se na nemško zgodovino nekoliko spoznajo – dovolili kratek komentar.

»Leto 1933 se je začelo s prevzemom oblasti Adolfa Hitlerja, ki je kot cilj zunanje politike takoj napovedal germanizacijo Vzhodne Evrope. Leta 1933 je Nemčija v Dachauu zgradila prvo koncentracijsko taborišče, v katerem je pozneje umrlo 41.500 zapornikov. Leta 1933 sprejeti pooblastitveni zakon je odpravil delitev oblasti v nemškem rajhu, ukinil temeljne pravice, bojkotiral judovska podjetja in prepovedal sindikate. Dvajset tisoč knjig nezaželenih avtorjev je bilo sežganih. Nemški rajh je izstopil iz Društva narodov in se umaknil iz mednarodne skupnosti. Hitlerjeva nacistična stranka NSDAP je postala edina dovoljena stranka v Tretjem nemškem rajhu,« so zapisali.

Ravno zato, kot so dodali, z veseljem ugotavljajo, da Slovenija nima prav nič skupnega z Nemčijo leta 1933. Je namreč »trdno zasidrana v EU, kjer lahko vsakdo svobodno izrazi svoje mnenje, na volitvah izbira med širokim spektrom strank, svobodno izbira vero, na referendumih glasuje brez pritiska in strahu«. Takšno enačenje po mnenju nemškega veleposlaništva zato ni le neutemeljeno, temveč tudi nevarno, saj »omalovažuje dogodke, ki so sledili nacionalsocialističnemu prevzemu oblasti«.

Na zapis nemškega veleposlaništva se je Grims kmalu odzval, češ da so metode, ki jih domnevno uporabljata sedanja vlada in civilna družba – v odgovoru našteva pozive k nasilju in grožnje opozicijskim poslancem ter »popolno podrejanje osrednjih medijev vladajoči ideologiji« – vseeno vse bolj podobne »metodam in na njih utemeljenemu vzdušju, ki smo jih žal že videli nekoč v zgodovini«. Pri čemer po njegovem mnenju priznanje tega dejstva v ničemer ni usmerjeno proti Nemčiji, »je le opozorilo za sedanjo Slovenijo in za našo prihodnost. Vsaj o nečem se namreč, vsaj upam, strinjamo: zgodovina je zato, da se iz nje nekaj naučimo, sicer se ponavlja.« In res, z njegovim zaključkom se je mogoče strinjati. Brez dvoma pa bi se iz zgodovine lahko kaj naučili tudi v SDS.