Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo 

Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.

Čeprav je v novem sklicu nekoliko manj očitnih podpornikov desne politične opcije, največ izmed 22 svetnikov, ki naj bi zastopali lokalne interese, še vedno prihaja iz SDS – teh je osem. Milan Ozimič, Rajko Fajt, Bojan Kekec in Dušan Strnad so si prislužili še en mandat, v svet pa so na novo prišli nekdanja poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj, predstavnik strankinega podmladka Andrej Poglajen ter občinska svetnika SDS iz Cerknice in Sevnice, Miloš Pohole in Gregor Korene.

Med novinci najdemo recimo še župana Svete Trojice v Slovenskih goricah Davida Klobaso, sicer pomembnega člana Nove Slovenije, nekdanjo zaupnico Aleksandre Pivec Jasmino Opec Vöröš in bivšega predsednika državnega zbora Jožefa Školča.

Posebej boleč poraz je zagotovo doživel Alojz Kovšca, ki se po 15 letih poslavlja iz državnega sveta. Velja omeniti, da se je letos prav tako neuspešno potegoval že za vstop v državni zbor z listo Povežimo Slovenijo, nato pa je napovedoval celo kandidaturo za predsednika države, a zgolj, če bi dobil podporo širšega kroga političnih strank – podprla ga ni nobena.

Za Mladino je povedal, da se namerava zdaj ukvarjati predvsem z domačim podjetjem. »Vzel pa si bom tudi oddih in razmislil, kaj početi v življenju. Ne nazadnje sem star 57 let in zadnja leta praktično nisem imel prostega časa za nič. Življenje je šlo skorajda mimo, otroci so odrasli, jaz pa sem se ta čas raje ukvarjal z družbenimi problemi. Morda je zdaj čas, da se jim vseeno bolj posvetim.« Kaj pa politika? »Nikoli ne reci nikoli,« odgovarja Kovšca. »Ampak mislim, da so trenutne razmere take, da ne vidim prave možnosti, niti nimam prav velike želje.« Iz časov, ko je bil predsednik drugega doma slovenskega parlamenta, nam bo zagotovo ostal v spominu tudi kot organizator »domoljubnih« prireditev v državnem svetu, med drugim so tam potekali posvet o demografski politiki, simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi na Slovenskem, prav ta ponedeljek pa še znanstvena konferenca o parlamentarizmu. Pri tem so se pojavili očitki, da so na prireditvah sodelovali predvsem predstavniki desne politične opcije, podobno so v ponedeljek predavali predvsem predstavniki Študijskega centra za narodno spravo, čeprav je področje praviloma tema raziskovalnih dejavnosti, ki jih opravlja Inštitut za novejšo zgodovino.

Kovšca odgovarja, da mu leva politična opcija rada očita, da je pripravljal »desne« prireditve, desna politična opcija pa mu očita ravno nasprotno. Meni, da »demokracija pomeni pluralizem. Eni in drugi morajo imeti možnosti na političnem parketu povedati, kar jim leži na duši.« Podobno zavrača očitke, da naj bi bil državni svet pod njegovim vodstvom zgolj izpostava Janševe vlade v času protikriznih ukrepov, pa tudi podaljšek politik SDS v času zdajšnje vlade – ne pozabimo recimo, da je državni svet izglasoval veto na spremembe družinskega zakonika, ki jih je zapovedalo ustavno sodišče. A Kovšca vztraja: »V času predsedovanja državnemu svetu od nobenega predsednika vlade nisem nikoli dobil niti ene zahteve ali prošnje, ne od Mira Cerarja ne od Marjana Šarca ali Janeza Janše.«