Vizija kot plagiat / 47 tisoč evrov za deloma prepisano seminarsko nalogo

Na RTV Slovenija vsaka štiri leta napišejo novo strategijo razvoja, nekakšen pogled v prihodnost, določitev smeri, v kateri bi se lahko razvijal naš najpomembnejši javni zavod. Koristnost vizij samih po sebi je sicer vprašljiva, saj pogosto niso trdno zasidrane v stvarnosti in večkrat ostanejo mrtva črka na papirju. Tudi zato se je v Sloveniji udomačil rek Janeza Drnovška, da so pokopališča polna vizionarjev. A na RTV so ti dokumenti doslej vendarle igrali neko vlogo. Če že ne drugače, so se morali vodilni vsaj izreči o svojih načrtih in ukrepih v prihodnosti.

Zadnjo veljavno strategijo razvoja je recimo julija 2018 napisalo 19 vodij enot. Med avtorji je na prvem mestu naveden tedanji generalni direktor RTV Igor Kadunc, poleg njega še Marko Fili, bivši generalni direktor RTV, ki je bil tedaj Kadunčev pomočnik; besedilo je pomagala iz novinarske ekipe pisati Tatjana Pirc, sodeloval je odgovorni urednik mariborskega dela televizije Zoran Medved in tako naprej. Vsi omenjeni so morali na 78 straneh razkriti finančne in kadrovske cilje ter projekte, ki se jih nameravajo lotiti v prihodnosti. Najpomembnejši med njimi je bil recimo 7,3 milijona evrov vredna gradnja nove stavbe zraven dosedanjega poslopja RTV, kjer so nameravali informativna uredništva združiti z novim studiem.

Sedanje vodstvo RTV tega projekta seveda ni uresničilo, niti ga ni začelo uresničevati. Porabo denarja je ustavilo, po novem želi rezervirana sredstva, ki so ta trenutek še v obliki delnic Eutelsata, potrošiti za odpravnine oziroma za »tehnološke presežke«, torej za odpuščanje novinarjev. A tudi pri pisanju nove vizije razvoja je sedanje vodstvo ubralo drugačno pot kot prejšnje. Ker je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough na nacionalko prišel brez izkušenj in vizije za naprej, so se tam očitno odločili, da bodo dali novo strategijo pisati zunanjemu izvajalcu. Torej nekemu svetovalnemu podjetju, ki bi – kako prikladno – to zahtevno nalogo opravilo namesto njih.

Tako so objavili razpis, nanj so se odzvali trije ponudniki, nato pa so v skladu z zakonom o javnem naročanju izbrali najugodnejšega, torej najcenejšega. Pisanje strategije RTV Slovenija med letoma 2023 in 2027 so za 46.848 evrov zaupali v panogi piscev vizij neznanemu mariborskemu podjetju Mix Media, ki ga vodi 32-letni Alen Damjanović, doslej bolj znan kot organizator festivalov elektronske glasbe, kakršen je bil recimo festival StellarBeat na bregu jezera Rogoza na Štajerskem.

Vsi novinarji RTV se bodo morali udeležiti posebnega izobraževanja, da bi bili njihovi članki pri internetnih iskalnikih uvrščeni višje – piše v novi strategiji RTV Slovenija.

Prejšnja strategija je bila s podatki in sklepi vendarle podobna uradnemu dokumentu, najnovejša je bolj podobna srednješolski seminarski nalogi. V Mix Medii recimo na prvo mesto postavljajo krepitev blagovne znamke RTV Slovenija. Že uvodoma priporočajo, naj RTV oblikuje nekakšno izjavo o poslanstvu blagovne znamke, kajti izjave o poslanstvu so potem okvir, ki ga lahko zaposleni upoštevajo, ko se odločajo ali govorijo v imenu javne RTV. »Avtentičnost blagovne znamke, zlasti na družbenih omrežjih, je pomembnejša kot kadarkoli prej,« piše v sicer še osnutku strategije razvoja RTV Slovenija.

V ospredju so še druge čudežne formule, o katerih pogosto beremo v različnih podjetniških priročnikih. To so recimo napotki o miselni rasti zaposlenih ali recepti, kako na RTV Slovenija doseči tako imenovano agilno poslovno kulturo, pa kako uporabljati formulo 3K (kakovost, kredibilnost, kompetentnost). Eno bolj absurdnih priporočil je, da bi se denimo morali vsi novinarji udeležiti posebnega izobraževanja, da bi bili njihovi članki pri internetnih iskalnikih uvrščeni višje, pa da bi morali uporabniki RTV-vsebin po novem komunicirati z boti, torej spletnimi roboti. Zanimiv je tudi predlog, da bi morala v programskem svetu sedeti predstavnika BBC in avstrijske televizije ORF. Oblikovanje programskega sveta namreč sodi v pristojnost parlamenta, ne podjetja Mix Media.

Damjanović, s katerim smo govorili, meni, da je Mix Media izredno pomembno podjetje, ki svetuje »milijonskim« družbam pri tako imenovanih digitalnih prehodih. Domnevno oblikuje tržne komunikacije in razvija identitete znamk in strategije, sodeluje pa »s širokim spektrom tako slovenskih kot tujih podjetij«. Čeprav so v Mix Medii lani imeli okoli 160 tisoč evrov prihodkov in le 2000 evrov dobička, naj bi bili med klienti podjetja Telemach, NLB, Merkur Zavarovalnica, Heineken, Adria Media, Slovensko zavarovalno združenje, Adidas, Supernova, Butan plin, Atlantic Grupa, Hit Radio Center, Petrol, Red Bull, JBL Slovenija … Navedbe smo preverili pri Petrolu, od koder so nam sporočili, da v arhivih od leta 2019 sledi poslovnega sodelovanja z Mix Medio niso našli. Bili so tudi presenečeni, da v Mix Medii uporabljajo Petrolov logotip.

V Mladini smo zaradi sumov, da so bili večji deli osnutka strategije RTV prepisani, dokument preverili z Detektorjem podobnih vsebin, programom, ki so ga razvili na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Analiza je naše domneve potrdila, vsaj pet odstotkov besedila je dobesedno prepisanega iz drugih virov. Tako je recimo celotno poglavje o postopku, po katerem naj bi RTV Slovenija razvijala digitalno kulturo, prepisan iz magistrske naloge Ocena stopnje digitalne zrelosti v slovenskih podjetjih, ki jo je leta 2017 napisala Tjaša Koren. Razvoj poslovne agilnosti, vključno z »elementi agilnosti, ki jih priporočamo«, so v Mix Medii prepisali iz spletnega članka, ki ga je bivša študentka psihologije Daša Dolenc napisala za spletno mesto Psihologija dela. »Interakcija med zaposlenimi ter upoštevanje vsakega posameznika sta bolj pomembna od standardnih postopkov in orodij« in »odprtost do sprememb je pomembnejša kot prvotni načrt projekta,« je napisala Daša Dolenc. To zdaj piše tudi v strategiji RTV.

Ker je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough na nacionalko prišel brez izkušenj in vizije, so se tam očitno odločili, da bodo dali novo strategijo pisati zunanjemu izvajalcu.

Z Dašo Dolenc, ki je danes zaposlena na Centru za socialno delo v Zagorju ob Savi, smo se pogovarjali. Bila je presenečena oziroma zmedena – vprašanje, ali bi lahko zapisali počaščena –, ker bodo njene smernice za poslovno agilnost, ki jih je povzela po nekem tujem strokovnjaku, zdaj del uradne strategije RTV Slovenija za prihodnjih nekaj let. Smo pa našli še manj profesionalne oblike prepisovanja. Del o pomenu blagovnih znamk in izjav o poslanstvu so recimo v Mix Medii prepisali z generičnega spletnega mesta clarksbarandrestaurant.com, kjer so, tako je videti, objavljena različna strojno prevedena besedila brez navedb avtorjev, očitno z namenom zbiranja klikov.

Damjanović, ki smo mu predstavili izsledke analize, je po telefonu najprej dejal, da v poročilu zgolj niso navedli virov in da nam bo vse vire poslal. Kasneje pa je po elektronski pošti sporočil: »Izdelek je avtentičen – gre za osnutek strategije,« kar verjetno pomeni, da bodo zdaj osnutek, ki je sicer že označen kot »osnutek – zadnja verzija«, opremili z viri, ki jih navajamo v tem članku. Pri tem bi sicer veljalo opozoriti, da za prepisovanje celotnih stavkov ali odstavkov ni dovolj le omemba vira, ampak je treba prepisana mesta tudi označiti kot citat. Bomo videli, kakšen dokument bo nazadnje sprejel programski svet RTV.

V Mix Medii so sicer s svojim izdelkom zadovoljni. »Izdelek, ki smo ga pripravili v komunikaciji in koordinaciji z naročnikom javni zavod RTV, je kot za vsakega našega naročnika kakovosten in profesionalen.« Seveda odgovornosti za tak fiasko ne nosi podjetje, niti ne toliko Damjanović, ki je očitno zaslutil, da lahko s tem dobro zasluži, ampak je za ta fiasko odgovorno vodstvo RTV Slovenija, ki se mu je sploh porodila zamisel, da lahko vizijo razvoja institucije kupi na trgu. A tudi na RTV so z izdelkom izredno zadovoljni. »Vodstvo RTV Slovenija z javnimi finančnimi sredstvi ravna gospodarno. Zavod deluje v izredno zahtevnih finančnih razmerah, ki potrebujejo najbolj optimalne rešitve. Z vključitvijo zunanjega ponudnika v pripravo nove petletne strategije smo pridobili kritičen, neobremenjen pogled na delovanje RTV Slovenija od zunaj. Pri pripravi tako daljnosežnih dokumentov, kot je vsakokratna petletna strategija, je namreč potreben tudi pogled z distance,« so odgovorili.