Je Tatjana Bobnar postala političarka, Robert Golob pa policist?

Ena največjih težav v preteklosti je bila, da so državo vodili vsevedneži, politiki, ki so bili prepričani, da se spoznajo na vse, je predsednik vlade Robert Golob dejal v intervjuju za Mladino aprila letos, pri čemer je s prstom kazal na takratnega premiera Janeza Janšo. »On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa.«

V tej primerjavi naj bi bil Golob zgolj velik elektroenergetski strokovnjak na ozkem področju trženja, a to naj bi bila njegova prednost. »To, da je kdo strokovnjak na enem področju, namreč pomeni, da se natančno zaveda, kaj pomeni, da ni strokovnjak na drugem,« je tedaj razlagal Golob, ki je tudi napovedal, da se ne bo sramoval svojih šibkosti in se bo na nekaterih področjih naslanjal na sodelavce in na svoje svetovalce. Tako je Golob, ko je že kazalo na zelo dober volilni rezultat, polagoma, iz sestanka v sestanek, začel graditi svoj krog najožjih zaupnikov in svetovalcev.

Nekatere, ki jim gotovo najbolj zaupa, je potegnil iz svoje preteklosti. Najpomembnejši med njimi je gotovo Žiga Debeljak. Z Debeljakom se Golob pozna že več kot 15 let. Njune poti so se križale takoj, ko se je Golob začel ukvarjati s trženjem elektrike. Golobovo prvo podjetje je bilo namreč v solastništvu Istrabenza in Gorenja, zanj pa je bil pristojen ravno Debeljak, tedaj član uprave Gorenja. Debeljak danes zavzema najpomembnejše položaje v paradržavnem gospodarstvu. Je Golobov multipraktik: vodi Slovenski državni holding (SDH), nadzira pa slabo banko (DUTB) in Telekom Slovenije.

Na področju energetike sicer Golob svetovalcev ne potrebuje. Odkar je prišlo do združitve Elektra Ljubljana z Gen-i leta 2016, se je zbližal tudi z dolgoletnim direktorjem Elektra Ljubljana Andrejem Ribičem, ki mu je na začetku ves čas stal ob strani. A že nekaj tednov po volitvah se je iz javnosti neznanih razlogov znašel na stranskem tiru. Precej svetovalcev ima Golob na področju ekonomije in financ. Eden od najpomembnejših med njimi je seveda finančni minister Klemen Boštjančič, ki mu Golob prepušča precej suverenosti tudi na področju kadrovanja. Boštjančič v institucije, za katere je pristojen, kot sta SID banka ali recimo slaba banka, rad imenuje tudi svoje kolege.

Zelo močan je tudi krog Golobovih svetovalcev s področja mednarodne politike, kar lahko dokazuje, da se predsednik vlade tam počuti manj suverenega. V njegovem kabinetu je denimo na zaupanje zaposlen Igor Mally, ki je bil v vladi Marjana Šarca vodja projekta priprav na predsedovanje EU, zdaj pa bo pristojen za evropske zadeve. Poleg Mallyja je za podobno področje pristojen Vojko Volk, bivši veleposlanik v Italiji in na Hrvaškem, v zadnjih letih pa generalni konzul v Trstu. V Golobovem kabinetu je tudi Andrej Benedejčič, bivši veleposlanik v Moskvi, pristojen za področje nacionalne in zunanje varnosti. In za povrh vsega je del ekipe še profesor obramboslovja Anton Grizold.

Poleg tega kroga ljudi, in seveda ministrske ekipe, pa Golobu na področju notranje politike svetuje še Petra Škofic, sedaj vodja njegovega kabineta, ki je nekoč ta posel opravljala za LDS. Že tri mesece je tudi formalno Golobu izjemno blizu bivša novinarka Necenzuriranega ter pred tem urednica in novinarka gospodarstva na Dnevniku Vesna Vuković, ki je trenutno pristojna za stike z javnostjo v stranki Svoboda. Ker ima Vesna Vuković za seboj dolgo novinarsko kariero, izdelana stališča, ker pozna slovensko politiko in ekonomske odnose med posameznimi akterji, sta njena vloga in gotovo tudi vpliv na premiera lahko večja, kot se zdi na prvi pogled.

A pri tej svetovalni strukturi predsednika vlade je očitno, da ni v njej nobenega varstvoslovca, torej strokovnjaka, ki bi znal predsedniku vlade suvereno svetovati na področju policije ali obveščevalnih služb. Vlogo svetovalca za nacionalno varnost je recimo pod premierom Marjanom Šarcem opravljal Damir Črnčec, ki se brez dvoma spozna na delovanje obveščevalnih služb in policije, pod Mirom Cerarjem pa Erik Kopač. Golobov svetovalec za nacionalno varnost Benedejčič, ki ima to funkcijo, je namreč predvsem strokovnjak za mednarodno politiko. Ker je Črnčec danes kot državni sekretar na ministrstvu za obrambo tudi del politične ekipe Gibanja Svoboda, je seveda povsem možno, da premieru Golobu svetuje on. Joška Kladivnika, ki ga je Golob imenoval na čelo Sove, Golob gotovo pred tem ni poznal. Ga pa zelo ceni Črnčec, kot je ta teden dejal za Dnevnik, denimo. A če ta odnos obstaja, je netransparenten in zato vzbuja mnoge špekulacije.

Golob se doslej na policijo ni spoznal in tudi svetovalcev na tem področju nima. Hkrati pa ravna tako, kot da je po novem tudi na tem področju avtoriteta.

Spor med Robertom Golobom ter Tatjano Bobnar in vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom o tem, katera služba znotraj ali zunaj policije naj organizira varovanje Goloba, pa vprašanja o tem, koga je treba na policiji zamenjati, kdo še zmeraj dela neprofesionalno ali celo po načelih politične lojalnosti, kako bo v prihodnje organiziran Nacionalni preiskovalni urad, kako lahko policija dela najbolj učinkovito, zato po malem spominja na tiste vzorce napačnega vodenja vlade, ki ga je Golob na začetku leta kritiziral. Spominja na predsednika vlade, ki je vseved in strokovnjak za vse, ki se na vse spozna. Golob se namreč doslej na policijo ni spoznal in tudi svetovalcev na tem področju nima. Hkrati pa ravna tako, kot da je po novem tudi na tem področju avtoriteta.

Tudi govorjenje Golobovih političnih svetovalcev, da je Tatjana Bobnar z Lindavom na policiji prepočasi čistila s stranko SDS kontaminirane policiste in da mora zato oditi, je absurdno, neverodostojno in napačno. Ko je avgusta Dragan Barbutovski kot strokovnjak za komuniciranje moral odstopiti s položaja vodje vladnega urada za komuniciranje, je bilo kot razlog neuradno navedeno, da je bil prepočasen v čiščenju kadrov prejšnje vlade. No, če bi to veljalo, bi morala biti tudi njegova naslednica Petra Bezjak Cirman že razrešena – do danes ni nič naredila na tem področju.

Kaže, da v kabinetu predsednika vlade ta argument uporabljajo predvsem zato, ker je javnost nanj dovzetna, ker ta dejanja od vlade pričakuje. Dejansko pa Golob sam po paradržavnem gospodarstvu pušča nadzornike in predsednike uprav, ki jih je tja postavila Janševa vlada, le da so pripadali stranki NSi. Tak primer je predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, ki je prav tako kader prejšnje vlade. In tudi Janez Tomšič, ki je še naprej član uprave SDH ter nadzornik v SID banki in Kapitalski družbi, pri čemer je tudi v postopku pred protikorupcijsko komisijo zaradi morebitne zlorabe položaja.